From Wikipedia, the free encyclopedia
Staro mestno jedro (škotsko Auld Toun) je popularno ime za najstarejši del škotske prestolnice Edinburg. Območje je ohranilo večino svojega srednjeveškega načrta ulic in številne stavbe iz obdobja reformacije. Skupaj z novim mestom iz 18./19. stoletja in West Endom je del zaščitene Unescove svetovne dediščine.[1]
Unescova svetovna dediščina | |
---|---|
Del | Old and New Towns of Edinburgh Staro in novo mesto Edinburga |
Lega | Edinburg, Škotska, Združeno kraljestvo |
Koordinati | 55°56′51.26″N 3°11′29.87″W |
Kriterij |
|
Referenca | 728 |
Vpis | 1995 (19. zasedanje) |
Royal Mile ('Kraljeva milja') je ime, ki je bilo skovano v začetku 20. stoletja za glavno ulico starega mestnega jedra, ki poteka po pobočju navzdol od Edinburškega gradu do palače Holyroodhouse in porušene opatije Holyrood. Ozke uličice, pogosto največ nekaj metrov široke, vodijo strmo navzdol proti severu in jugu glavne hrbtenice, ki poteka od zahoda proti vzhodu.
Pomembne stavbe v starem mestnem jedru so stolnica sv. Gilesa, dvorano generalnega zbora Škotske cerkve, Narodni muzej Škotske, Old College Univerze v Edinburghu in stavba škotskega parlamenta. Območje vsebuje podzemne oboke in skrite prehode, ki so ostaline prejšnjih faz gradnje.
Noben del ulice se uradno ne imenuje Royal Mile glede na pravni naslov. Dejanska imena ulic (tečejo od zahoda proti vzhodu) so Castlehill, Lawnmarket, High Street, Canongate in Abbey Strand.[2]
Ulična ureditev, značilna za stare četrti številnih severnoevropskih mest, je še posebej slikovita v Edinburgu, kjer grad stoji na vrhu skalnate pečine, ostankov ugaslega vulkana, glavna ulica pa se spušča po grebenu od njega. Ta reliefna oblika »skale in repa« je nastala v zadnji ledeni dobi, ko so umikajoči se ledeniki drveli po zemlji in potiskali mehko zemljo na stran, a so jo razklale trše skale vulkanskih kamnin. Skala na vrhu hriba je bila najzgodnejši del mesta, ki se je razvil, postal je utrjen in se je sčasoma razvil v sedanji Edinburški grad. Preostanek mesta je počasi rasel navzdol po kopnem od Castle Rock. To je bilo lahko branjeno mesto z močvirjem na jugu in umetnim jezerom Nor Loch na severu. Dostop do mesta je bil omejen z različnimi vrati (imenovanimi port) v mestnem obzidju, od katerih so ostali le drobni deli.
Prvotna močna linearna hrbtenica Royal Mile je imela samo ozke zaključke in zavitke, ki so vodili ob njenih straneh. Te so začeli dopolnjevati od poznega 18. stoletja s širokimi novimi potmi sever–jug, začenši s potjo severnega/južnega mostu in nato z mostom Jurija IV. Te premočrtne oblike so bile od sredine 19. stoletja dopolnjene z bolj serpentinastimi oblikami, začenši z ulico Cockburn Street, ki sta jo leta 1856 postavila Peddie in Kinnear, kar je posebej izboljšalo dostop med Royal Mile in novozgrajeno postajo Waverley.
Zakon o izboljšanju mesta Edinburg iz leta 1866 je dodatno dodal poti sever jug. To sta zasnovala arhitekta David Cousin in John Lessels.[3] Imel je precej radikalne učinke:
Poleg Royal Mile lahko staro mestno jedro razdelimo na več območij, in sicer od zahoda proti vzhodu:
Zaradi prostorskih omejitev, ki jih nalaga ozkost 'repa' in prednosti življenja znotraj obrambnega obzidja je staro mestno jedro postalo dom nekaterih najzgodnejših 'visokih' stanovanjskih stavb na svetu. Večnadstropna stanovanja so postala norma od 16. stoletja naprej. Veliko teh stavb je bilo uničenih v velikem požaru v Edinburgu leta 1824; prezidava le-teh na prvotnih temeljih je privedla do spremembe nivoja tal in nastanka številnih prehodov in obokov pod starim mestnim jedrom. Gradnja novih ulic, vključno s Severnim in Južnim mostom v 18. stoletju, je prav tako ustvarila podzemne prostore, kot so Edinburški oboki pod slednjim.
Tradicionalno so bile stavbe manj goste v vzhodnem, Canongate, delu. To območje je bilo v petdesetih letih 20. stoletja podvrženo obsežnemu čiščenju in rekonstrukciji barakarskih naselij, nato pa je postalo območje večinoma stanovanjskega sveta. Od leta 1990 do 2010 so se v celotnem Canongateu pojavile velike nove stanovanjske sheme. Te so bile zgrajene v veliko večjem obsegu kot starejše stavbe in so močno povečale prebivalstvo območja.
Arheološka dela so običajno potrebna pred razvojnimi deli v starem mestnem jedru in ta dela so osvetlila vidike preteklosti starega mestnega jedra. Nekatera nedavna izkopavanja so bila:
Leta 1824 je velik požar v Edinburghu uničil večino stavb na južni strani odseka High Street med stolnico St. Giles in Tron Kirk.
Med edinburškim mednarodnim festivalom High Street in Hunter Square postaneta zbirališči, kjer izvajalci v Fringeu oglašujejo svoje predstave, pogosto prek uličnih predstav.
7. decembra 2002 je požar Cowgate uničil majhno, a gosto skupino starih stavb na Cowgateu in južnem mostu. Uničil je slavni komični klub The Gilded Balloon in velik del oddelka za informatiko Univerze v Edinburghu, vključno s celovito knjižnico umetne inteligence.[13] Mesto je bilo v letih 2013–2014 prenovljeno z eno novo stavbo, večinoma v hotelski uporabi.
V 1990-ih je Old Town Renewal Trust v sodelovanju z mestom Edinburgh razvil akcijski načrt za prenovo.[14][15]
Območje neposredno severno od Canongatea je doživelo velik projekt prenove, ki se je prvotno imenoval Caltongate, a je bil pozneje preimenovan v New Waverley. Shema je vključevala gradnjo mešanice stanovanjskih, hotelskih, trgovskih in pisarniških stavb na mestu nekdanjega avtobusnega postajališča SMT na ulici New Street, razvoj lokov pod ulico Jeffrey Street, prenovo drugih okoliških lokacij in vzpostavitev povezave za pešce od Royal Mile do Calton Hill. Predloge so kritizirali komentatorji, vključno z avtorjem Alexandrom McCallom Smithom in poslanko Sheilo Gilmore, ki menita, da je sodoben dizajn nezdružljiv z obstoječimi starejšimi arhitekturnimi slogi starega mestnega jedra in neprimeren za Unescov seznam svetovne dediščine.[16] Razvoju Caltongatea sta nasprotovala tudi združenje Cockburn in škotsko društvo za arhitekturno dediščino. Razvijalci strani Artisan Real Estate Investors so izjavili, da bo dokončan razvoj »živahno, vznemirljivo« mesto. Načrte je januarja 2014 odobril svet mesta Edinburgh,[17] gradnja pa je potekala v poznih 2010-ih.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.