Userkafova piramida
From Wikipedia, the free encyclopedia
Userkafov piramidni kompleks je bil zgrajen okoli leta 2490 pr. n. št.[1] za faraona Userkafa (vladal 2494–2487 pr. n. št.), ustanovitelja Pete egipčanske dinastije (okoli 2494–2345 pr. n. št.). Kompleks je na piramidnem polju v Sakari, severovzhodno od Džoserjeve stopničaste piramide.
Wab-sut-Userkaf | |
Koordinati | 29°52′25″N 31°13′08″E |
---|---|
Lokacija | Sakara, Egipt |
Oblikovalec | Userkaf |
Tip | prava piramida |
Material | apnenec |
Dolžina | 73,5 m |
Širina | 73,5 m |
Višina | 49 m |
Zaključek gradnje | okoli 2490 pr. n. št. |
Posvečeno | Userkaf, Peta dinastija |
Jedro Userkafove piramide je bilo zgrajeno iz kršja in nato obloženo s kamnitimi bloki. Piramida je zaradi nekakovostne gradnje zdaj porušena in podobna stožčastemu griču sredi sakarskega peska.[1] Domačini jo zato imenujejo El-Haram el-Maharbish – Kup kamenja.[2] Kot kraljevo piramido so jo zahodni arheologi prepoznali v 19. stoletju.
Userkafova piramida v hieroglifih | |||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Wˁb-swt-wsr-k3=f Čista Userkafova mesta | |||||||||||||||||
Userkafova piramida je del velikega pokopališkega kompleksa, sestavljenega iz mrtvaškega templja, daritvene kapele, kultne piramide in manjše ločene piramide in mrtvaškega templja Userkafove žene, kraljice Neferhetepes.[3] Userkafov mrtvaški tempelj in kultna piramida sta popolnoma porušena in težko prepoznavna. Od kraljičine piramide je ostal samo kup kršja. Njena pogrebna komora je vir gradiva za tatove kamnitih blokov.[4]
Kompleks se od kompleksov, zgrajenih v Četrti dinastiji (okoli 2613–2494 pr. n. št.), razlikuje po arhitekturi in lokaciji, ker je zgrajena v Sakari in ne v Gizi. Kot kat bi lahko bil manifestacija temeljitih sprememb v ideologiji kraljevanja, ki je nastala na prehodu iz Četrte v Peto dinastijo.[1] Spremembe so se začele morda že med vladanjem Userkafovega neposrednega predhodnika Šepseskafa.[5] Približno 1500 let po izgradnji je piramidni kompleks obnovil Ramzes II. V mnogo kasnejšem saitskem obdobju (664–525 pr. n. št.) se je uporabljal kot pokopališče.