Valentinijan I.
From Wikipedia, the free encyclopedia
Valentinijan I. (grško Ουαλεντινιανός Α΄, latinsko Flavivs Valentinianvs Avgvstvs), znan tudi kot Valentinijan Veliki,[1][2][3][4] je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 364 do 375, * 321, † 15. november 375.
Valentinijan I. Ουαλεντινιανός Α΄ Flavivs Valentinianvs Avgvstvs | |||||
---|---|---|---|---|---|
65. cesar Rimskega cesarstva | |||||
Vladanje | • 26. februar 364–28. marec 364 (celemu cesarstvu) • 26. marec 364–17. november 375 (zahodnemu delu cesarstva) | ||||
Predhodnik | Jovijan | ||||
Naslednik | • Valens • Gracijan • Valentinijan II. | ||||
Rojstvo | 3. julij 321 Druga Panonija | ||||
Smrt | 17. november 375 (54 let) Brigetio[d], Panonija | ||||
Potomci | • Gracijan • Valentinijan II. • Gala • Grata • Justa | ||||
| |||||
Rodbina | Valentinijanska dinastija | ||||
Oče | Gracijan Starejši |
Po prihodu na prestol je za socesarja imenoval svojega brata Valensa in mu prepustil oblast nad vzhodnimi provincami cesarstva, sam pa je obdržal oblast na zahodu.
Med svojim vladanjem se je uspešno vojskoval z Alemani, Kvadi in Sarmati. Najbolj odmevna je njegova zmaga nad Alemani v bitki pri Soliciniumu leta 367. Njegov izjemen general Teodozij Starejši je zatrl upor v Afriki in véliko zaroto in vodil obrambo pred napadi Piktov, Škotov in Sasov na Britanijo. Valentinijan je bil zadnji cesar, ki je vodil vojne pohode preko Rena in Donave. Obnovil in dodelal je utrdbe ob mejah in gradil utrdbe celo na sovražnem ozemlju.
Moč cesarstva je skoraj takoj po njegovi smrti začela pojemati, zato ga imenujejo tudi "zadnji veliki cesar na zahodu". Ustanovil je Valentinijansko dinastijo s sinovoma Gracijanom in Valentinijanom II., ki sta vladala v zahodni polovici Rimskega cesarstva.