Viljem III. Oranski
From Wikipedia, the free encyclopedia
Viljem III. (Viljem Henrik; nizozemsko Willem Hendrik; 4. november 1650 – 8. marec 1702), [lower-alpha 2], splošno znan tudi kot Viljem Oranski, je bil suvereni princ Oranski od rojstva, Stadtholder Holandije, Zeelandije, Utrechta, Gueldersa in Overijssel v Republiki Nizozemski od leta 1670 in kralj Anglije, Irske in Škotske od leta 1689 do svoje smrti leta 1702. Kot škotski kralj je znan kot William II.[1] Na Irskem in Škotskem je včasih neuradno znan kot kralj Billy.[2] Njegovo zmago v bitki pri Boynu leta 1690 obeležujejo unionisti, ki v njegovo čast izobešajo oranžne barve. Veliki Britaniji je vladal skupaj s svojo ženo in sestrično, kraljico Marijo II., ljudska zgodovina pa njuno vladavino običajno omenja kot Viljema in Marije.
Viljem III. Oranski | |||||
---|---|---|---|---|---|
Kralj Anglije, kralj Škotske in kralj Irske (Styles of English and Scottish sovereigns | |||||
Vladanje | 1689[lower-alpha 1] – 8 March 1702 | ||||
Kronanje | 11. april 1689 | ||||
Predhodnik | Janez II. & VII. | ||||
Naslednik | Ana | ||||
So-vladar | Marija II. Angleška (1689–1694) | ||||
Rojstvo | 4. november 1650 [Old Style and New Style dates: 14. november 1650][lower-alpha 2] Binnenhof, Haag, Nizozemska republika | ||||
Smrt | 8. marec 1702 (starost 51) [NS: 19. marec 1702] Kensingtoska palača, Middlesex, Kraljevina Anglija | ||||
Pokop | 12. april 1702 Westminstrska opatija, London | ||||
Zakonec | |||||
| |||||
Rodbina | |||||
Oče | Viljem II., princ Oranski | ||||
Mati | Marija, kraljevska princesa | ||||
Religija | Protestant | ||||
Podpis |
Viljem je bil edini otrok Viljema II., Oranskega in Marije, kraljeve princese, hčerke angleškega, škotskega in irskega kralja Karla I. Njegov oče je umrl teden dni pred njegovim rojstvom, tako da je Viljem III. postal oranski princ od rojstva. Leta 1677 se je poročil s svojo sestrično Marijo, najstarejšo hčerko svojega strica po materini strani Jakoba, vojvode Yorškega, mlajšega brata in kasnejšega naslednika kralja Karla II.
Protestantski Viljem je sodeloval v več vojnah proti močnemu katoliškemu francoskemu vladarju Ludviku XIV. v koaliciji s protestantskimi in katoliškimi silami v Evropi. Mnogi protestanti so Viljema razglasili za zagovornika svoje vere. Leta 1685 je njegov katoliški stric in tast Jakob postal kralj Anglije, Škotske in Irske. Jakobova vladavina ni bila priljubljena pri protestantski večini v Britaniji, ki se je bala oživitve katolicizma. Viljem je ob podpori skupine vplivnih britanskih političnih in verskih voditeljev napadel Anglijo v tem, kar je postalo znano kot Slavna revolucija. Leta 1688 je pristal v jugozahodnem angleškem pristanišču Brixham; Jakob je bil kmalu zatem odstavljen.
Viljemov sloves prepričanega protestanta je njemu in njegovi ženi omogočil prevzem oblasti. V zgodnjih letih svoje vladavine je bil Viljem zaposlen v tujini z devetletno vojno (1688–1697), tako da je Marija sama vladala Britaniji. Umrla je leta 1694. Leta 1696 so Jakobiti, frakcija, zvesta odstavljenemu Jakobu, neuspešno načrtovali atentat na Viljema in njegovo vrnitev na prestol. Viljemovo pomanjkanje otrok in smrt leta 1700 njegovega nečaka princa Viljema, vojvode Gloucesterskega, sina njegove svakinje Ane, sta ogrozila protestantsko nasledstvo. Nevarnost so preprečili tako, da so daljne sorodnike, protestantske Hanoverčane, postavili v vrsto za prestol z aktom o poravnavi 1701 (Act of Settlement). Po njegovi smrti leta 1702 je kralja v Veliki Britaniji nasledila Ana, kot naslovnega princa Oranskega pa njegov bratranec Janez Viljem Friso, s čimer se je začelo drugo obdobje brez stadholderjev.