From Wikipedia, the free encyclopedia
Viteški ali srednjeveški ep se je razvil iz junaškega epa in spada v osrenjo zvrst evropske srednjeveške književnosti.
Pri srednjeveškem epu so nekdanje mitološke elemente nadomestili krščanski. Pripoveduje o pustolovskih dogodkih srednjeveških vitezov, o njihovih bojih in ljubezenskih zgodbah. V njem je več bogastva in svobode, a manj globine kot v junaškem epu. Epizode pa so preprostejše. Najljubšo vsebino te vrste epom tvorijo trije srednjeveški cikli:
Vsi ti trije cikli so bili tako v ljudski kakor tudi umetni poeziji pri raznih narodih večkrat predelani in posneti. Posebno znani sta postali zgodbi oTristanu in Izoldi in Parsivalu po veličastnih Wagnerjevih predelavah v opero.
Umetni viteški ep je svojega največjega predstavnika dobil v Italiji. Pesnik Ludovico Ariosto je napisal znameniti ep Besneči Roland. V njem pesnik riše boje med poganskimi Saraceni in kristjani z veliko ustvarjalno silo in močno fantazijo. Jedro dela je v ljubezni krščanskega junaka Rolanda do orientalske kraljične Angelike. Ko Rolando izve, da Angelika ljubi drugega, znori in besni iz kraja v kraj. Od tod naslov epu.[1]
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.