Volitve predsednika Republike Slovenije 2017
Predsedniške volitve / From Wikipedia, the free encyclopedia
Volitve predsednika Republike Slovenije 2017 so potekale v nedeljo, 22. oktobra 2017.
| ||||||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||||||
Rezultati glasovanja po volilnih okrajih | ||||||||||||||||||||||
|
Predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju se je prejšnji predsedniški mandat iztekel 23. decembra 2017. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika.
Volitve je 11. avgusta 2017, v Narodni galeriji, z Odlokom o razpisu volitev predsednika republike, v skladu s 103. členom Ustave Republike Slovenije in 1. odstavkom 5. člena Zakona o volitvah predsednika republike, razpisal predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Milan Brglez. V ponedeljek, 21. avgusta 2017, ki je štel za dan razpisa volitev, so začeli teči roki za volilna opravila. Predsedniški kandidati so zato lahko začeli z zbiranjem podpisov podpore h kandidaturam.
Kandidat za zmago v prvem krogu potrebuje absolutno večino glasov vseh volilnih upravičencev, ki so se glasovanja udeležili. Če nihče izmed kandidatov ne osvoji tega deleža, se izvede drugi krog volitev, v katerem se za zmago potegujeta dva kandidata iz prvega kroga volitev, ki sta prejela največje število glasov. Če je kandidatov, ki so dosegli enako število glasov več, se tiste, ki se uvrstijo v drugi krog, določi z žrebom. Državna volilna komisija (DVK) je določila datum drugega kroga predsedniških volitev, ta se mora v skladu z zakonom izvesti najkasneje 21 dni po prvem krogu, to je do nedelje, 12. novembra 2017, ki je tudi datum drugega kroga volitev.[1]
Najavljanje kandidatur in odločanje kandidatov za kandidaturo je potekalo pod vplivom ti. 'razvrednotenja' funkcije predsednika republike, s strani aktualnega predsednika Boruta Pahorja, ki naj bi funkcijo opravljal preveč 'sproščeno', kar je bilo poudarjeno s strani večine kandidatov in potencialnih kandidatov.
Izmed parlamentarnih strank so predsedniške kandidate predlagale stranke SMC, SDS in NSi. SD je podprla Boruta Pahorja, Združena Levica pa je prispevala 5 poslanskih podpisov kandidaturi Andreja Rozmana-Roze. DeSUS in Zavezništvo nista predlagala svojih kandidatov, prav tako pa nista podprli nobenega od ostalih kandidatov. Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je stranki sicer predlagal podporo Boruta Pahorja, a so organi stranke temu nasprotovali. Pred drugim krogom glasovanja je DeSUS podprl Boruta Pahorja.
Predsedniška kampanja je ves čas, z izjemo zadnjega tedna, potekala relativno mirno in brez večjih pretresov, priča smo bili lahko nekaterim kritičnim objavam na račun kandidatov, izstopale so predvsem objave na račun Marjana Šarca. V zadnjem tednu volilne kampanje pa so se vrstili napadi predvsem na aktualnega predsednika Boruta Pahorja, o katerem so se ločeno kritično izrekli Janez Janša, Milan Kučan in skupina 34 intelektualcev, na čelu z dr. Borisom Vezjakom.
Televizijska soočenja pred prvim krogom glasovanja so potekala predvsem v luči razprave o tem, kdaj naj se predsednik oglasi in kdaj ne, kot odgovor na Pahorjevo zelo zadržano držo do izrekanja lastnega mnenja o številnih pomembnih notranje in zunanje političnih temah, o tem, ali mora biti predsednik moralna avtoriteta in zgled ali ne, v ospredju so bile tudi teme kot so zdravstvo, pranje iranskega denarja v NLB, v katerega naj bi bil vpleten, oz. naj bi za to vedel, tudi aktualni predsednik Pahor, sodstvo, prihodnost mladih in druge podobne teme. Oba kandidata, ki sta se uvrstila v drugi krog, sta izrazila željo po bolj vsebinskih razpravah v času kampanje pred drugim krogom glasovanja.