Zvočnik (jezikoslovje)
From Wikipedia, the free encyclopedia
Zvóčniki so soglasniki srednje odprtostne stopnje, srednje zvonkosti, trajni, brez pomensko razločevalnih parov glede na zvenečnost. Vsi zvočniki so zvenečni, samo v ima nezvenečo različico, tj. [ʍ]. V slovenskem knjižnem jeziku so zvočniki nosnika m in n, jezičnika l in r in drsnika v (zobnoustični) in j (nebni).[1]
Najdemo jih (poleg samoglasnikov) v besedi mlinarjevi ali na primer v besedni zvezi rjava limona.
Ne vplivajo na (ne)zvenečnost soglasnika pred seboj, kar omogoča razločitev v izgovorjavi med zvenečim nezvočnikom in njegovim nezvenečim parom, na primer dvoj, tvoj.