Dolgorepke
družina ptičev v redu Passeriformes (pevci) From Wikipedia, the free encyclopedia
Remove ads
Dolgorepke (znanstveno ime Aegithalidae) so družina majhnih ptičev pevcev, ki obsega 13 vrst v treh rodovih, od katerih se vse razen ene (Psaltriparus) pojavljajo v Evraziji. Dolgorepke so aktivne ptice z dolgimi repi glede na svojo velikost in se skoraj neprestano iščejo žuželke v grmovju in na drevesih. V obdobju, ko ne gnezdijo, živijo v jatah do 50 osebkov.
Remove ads
Razširjenost in habitat
Vse vrste iz te družine živijo v gozdovih, zlasti na robovih gozdov in v podrasti. Vrste iz rodu Aegithalos imajo raje listnate ali mešane listnate gozdove, medtem ko indonezijsko pritlikavo dolgorepko najdemo večinoma v gorskih iglastih gozdovih. Dolgorepke naseljujejo raznolika okolja, občasno tudi tudi v sušnih grmičevjih, a so najpogostejše v mešanih gozdovih. Večina vrst živi v gorskih habitatih Himalaje in njeni okolici, vse pa najdemo v Evraziji, razen ameriške dolgorepke, ki je avtohtona na zahodu Severne Amerike. Dolgorepka (Aegithalos caudatus) je najbolj razširjena vrsta te družine, saj se pojavlja po vsej Evraziji od Britanije do Japonske. Dve vrsti imata majhno območje razširjenosti, burmanska dolgorepka, ki živi le na dveh gorah v Burmi in pritlikava dolgorepka, ki je omejena na gore zahodne Jave. Vrste v tej družini na splošno niso selivke. Veliko gorskih vrst se pozimi seli v nižje ležeče predele.[1]
Remove ads
Opis
To so majhne ptice, dolge od 9 do 14 cm, vključno z dolgim repom, in tehtajo le 4,5 do 9 g. Njihovo perje je običajno sivo ali rjavo, čeprav imajo nekatere vrste bele oznake, dolgorepka pa ima tudi rožnate odtenke.[2] V nasprotju z ostalimi vrstami iz družine sta dve vrsti dolgorepk iz rodu Leptopoecile pisano obarvani, z vijoličastim in modrim perjem. Čopasta dolgorepka (Leptopoecile elegans) je edina v družini, ki ima čop. Kljuni v tej družini so drobni, kratki in stožčaste oblike. Krila so kratka in zaobljena, noge pa relativno dolge.
Remove ads
Vedenje
Ptice iz te družine živijo v jatah, ki štejejo od 4 do več kot 50 osebkov.[3][4] Jate se oblikujejo takoj po koncu ene gnezditvene sezone in trajajo do začetka naslednje. Med seboj ohranjajo stik s kontaktnimi klici, ki se razlikujejo med vrstami; njihovo oglašanje je tiho ali pa ga sploh ni.[2][4]
Prehrana
Dolgorepke so žužkojede, ki se prehranjujejo predvsem z žuželkami in drugimi nevretenčarji[5], kot so mali škržatki, grbasti škržatki, listne uši, kaparji in gosenice.[6] Rastlinsko hrano, kot so jagode ali semena, jedo občasno pozimi.[6] Večina vrst hrano išče v drevju in grmovju, redko na tleh. Plen običajno pobirajo z vej, listov in popkov; redkeje ga ulovijo v zraku. Med iskanjem hrane se te gibčne ptice pogosto obesijo z glavo navzdol z veje (čeprav to vedenje ni značilno za vrste iz rodu Leptopoecile) in celo premikajo veje ali liste, da bi našli skrito hrano.[1]
Gnezdenje
Večina vrst v tej družini gnezdi monogamno.[7][4] Parom lahko pomagajo pomočniki, kjer sorodni ali nesorodni osebki pomagajo pri vzgoji mladičev. Takšno vedenje so opazili pri vsaj štirih vrstah; dodatne raziskave pa bodo pokazale, ali je razširjeno tudi pri drugih članih družine.[1][3][7][4] Dolgorepke gradijo kupolasta oz. viseča, vrečasta gnezda tkanih iz pajčevin in lišajev, ki jih obložijo s perjem. Gnezda pogosto postavijo v gosto listnato drevje, kjer jih plenilci težje opazijo.[5] Legla vsebujejo od 5 do 10 belih jajc, ki imajo pri mnogih vrstah rdeče pike. Odrasli valijo jajca 13 do 14 dni; mladiči pa ostanejo v gnezdu 16 do 18 dni. Pri vsaj štirih vrstah (dolgorepka, črnogrla dolgorepka in srebrnogrla dolgorepka) vali le samica.[2][3] Mladiči se hranijo izključno z žuželkami in pajki.[1]
Taksonomija
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Kladogram prikazuje sorodstvene odnose med družinami, ki temelji na študiji Carla Oliverosa in sodelavcev, objavljeni leta 2019.[8] Število vrst temelji na seznamu ptic, ki ga v imenu International Ornithological Committee (IOC) vzdržujejo Frank Gill, Pamela Rasmussen in David Donsker.[9] |
Družino Aegithalidae (kot poddružino Aegithalinae) je leta 1850 uvedel nemški naravoslovec Ludwig Reichenbach.[10][11] Ime izvira iz starogrške besede aigithalos za sinico. Aristotel je prepoznal tri vrste: dolgorepko, veliko sinico in plavčka.[12]
Pritlikavo dolgorepko so uvrstili v to družino, ker se giblje v jatah in ima gnezdo, je podobna ostalim dolgorepkam, vendar je podatkov o njej tako malo, da je ta razvrstitev zgolj začasna.[2] Burmansko dolgorepko včasih obravnavajo kot črnobrvo dolgorepko.[1] Ameriško dolgorepko so nekoč uvrščali med sinice (družina Paridae), vendar se od njih vedenjsko precej razlikuje, zlasti glede načina gnezdenja.[6]
Obstaja 12 vrst v 3 rodovih.[9][13]
Remove ads
Sklici
Zunanje povezave
Wikiwand - on
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Remove ads