Severna Amerika

Severna Amerika je tretja največja celina na svetu. Najvišji vrh je Denali s 6190 m na Aljaski. Kontinent je poznan predvsem po svojih velemestih in naravnih parkih (Veliki kanjon, Dolina smrti, Yellowstone, Bryce Canyon, ...). Severna Amerika ima približno 530 milijonov prebivalcev. Severna Amerika in Angloamerika se pogosto zamenjujeta, čeprav slednja obsega manjše, predvsem angleško govoreče območje.

Ta članek govori o celini. Za meglico glej Severna Amerika (meglica).

Severna Amerika

Površina	24.709.000 km²
Št. prebivalcev	528.720.588 (2008, 4.)
Gostota naseljenosti	22,9/km2 [opomba 1]
Demonim	Severnoameričani
Države	23
Odvisna ozemlja	22
Jeziki	angleščina, španščina, francoščina in drugi
Časovni pasovi	UTC-10 do UTC
Največja mesta	Ciudad de México New York Los Angeles Toronto Chicago Houston Havana Guadalajara Montréal Philadelphia

Lega

Nahaja se med Atlantskim oceanom na vzhodu in Pacifiškim oceanom na zahodu. Na severu je Arktično morje in na jugu meji z Latinsko Ameriko ter Karibskim morjem. Njena površina je približno 25 milijonov kvadratnih kilometrov. Severna Amerika je od drugih celin povezana le z Južno Ameriko in sega vse do Paname. Mnogi sicer Medmorsko Ameriko štejejo kot samostojno območje.

Reliefne enote

Veliki kanjon (ang. Grand Canyon)

Nižavja

• Arktično obalno nižavje – leži ob južni obali Hudsonovega zaliva ter na severu Aljaske, je dokaj redko poseljeno območje, na severu prevladuje tundra, na jugu pa tajga
• Velike planjave – ležijo jugovzhodno od Skalnega gorovja, na tem območju prevladuje intenzivno kmetijstvo
• Osrednje nižavje – leži v porečju pomembnih rek in zajema notranji del Severne Amerike
• Zalivska nižina – leži ob Mehiškem zalivu in se razteza od Floride pa do Južnega Teksasa in nadaljuje v Mehiko, največja reka v nižini je Misisipi, prisotno je intenzivno kmetijstvo
• Priatlantsko obalno nižavje – leži na jugovzhodu Severne Amerike, sestavljajo ga peščene in glinaste rečne naplavine ter ledeniški nanosi
• Kalifornijska dolina – leži ob zahodnem vznožju Sierra Nevade, tamkajšnja kmetijska območja so obdelana s pomočjo namakanja

Gorovja in planote na vzhodu

• Kanadski ščit – je največja geološka regija Kanade, zgrajen je iz predkambrijskih kamnin
• Apalači so gorovje na jugovzhodu Severne Amerike, so močno degradirani in slabo poseljeni
• Piedmont – je rahlo valovito področje, ki sega od severa proti jugu vzporedno z Apalači
• Notranje višavje – obsega območje južno od reke Misuri in je območje hribovitega sveta in nizkih gorovij sredi ravnin, na višavju najdemo nahajališča svinca in cinka

Gorovja in planote na zahodu

• Skalno gorovje – sega od Aljaske do Nove Mehike, sestavljajo ga vzporedne gorske verige iz smeri od severa proti jugu, vrhovi tam segajo tudi nad 4000 m nadmorske višine
• Brooksovo gorovje – leži na severu Severne Amerike, njegov vzhodni del je poledenel, na severu se spušča v obalno ravnino ob Severnem ledenem morju, na jugu pa v nizko hribovje
• Yukonska planota – leži med Brooksovim in Aljaškim gorovjem, vzdolž reke Jukon, naravna vegetacija je tajga
• Aljaško gorovje – leži pod Yukonsko planoto, zajema najvišji vrh Severne Amerike (Denali), to gorovje je močno poledenelo
• Obrežno gorovje – leži med Kalifornijsko dolino in Tihim oceanom, je močno razdrobljeno ozko obalno gorovje z izoblikovanimi obalnimi ravnicami
• Kolumbijska planota – leži ob reki Snake v Britanski Kolumbiji, je zelo rodovitno območje z možnostjo namakanja
• Velika kotlina – leži JZ od Kolumbijske planote, sestavljena je iz manjših kotlin med Sierra Nevado in gorovjem Wasatch
• Koloradska planota – leži v državah Kolorado, Utah, Arizona in Nova Mehika, je uravnana planota z vmesnimi gorovji ter nižjimi kotlinami, tukaj najdemo znameniti Veliki kanjon (angleško Grand Canyon)
• Kaskadsko gorovje – leži na zahodu in zapira območje Visokih planot in kotlin, nastalo je iz vulkanskih kamnin
• Sierra Nevada – leži vzhodno od osrednje Kalifornijske kotline, prebivalcem predstavlja prometno in klimatsko pregrado

Države, ozemlja in odvisna ozemlja

Spodaj je tabela držav in ozemelj v Severni Ameriki razdeljena na tri osnovne regije.^[1][2][3]

Država ali ozemlje	Površina (km2)[4]	Prebivalstvo (ocena 2008)[5]	Gostota prebivalstva (na km2)	Glavno mesto
Severna Amerika[opomba 2]
Bermuda (ZK)	700154000000000000054	700465000000000000065.000	1203,7	Hamilton
Kanada	70069984670000000009.984.670	700733573000000000033.573.000	3,4	Ottawa
Grenlandija (Danska)	70062166086000000002.166.086	700457000000000000057.000	0,026	Nuuk (Godthåb)
Mehika	70061964375000000001.964.375	7008112322757000000112.322.757	57,1	Ciudad de México
Sveti Peter in Mihael (Francija)	7002242000000000000242	70036000000000000006.000	24,8	Saint-Pierre
Združene države Amerike[opomba 3]	70069629091000000009.629.091	7008311630000000000311.630.000	32,7	Washington, D.C.
Karibi
Angvila (ZK)	700191000000000000091	700415000000000000015.000	164,8	The Valley
Antigva in Barbuda	7002442000000000000442	700488000000000000088.000	199,1	St. John's
Aruba (Niz.)	7002180000000000000180	7005107000000000000107.000	594,4	Oranjestad
Bahami[opomba 4]	700413943000000000013.943	7005342000000000000342.000	24,5	Nassau
Barbados	7002430000000000000430	7005256000000000000256.000	595,3	Bridgetown
Bonaire (Nizozemska)	7002294000000000000294	700412093000000000012.093[6]	41,1	Kralendijk
Britanski Deviški otoki (ZK)	7002151000000000000151	700423000000000000023.000	152,3	Road Town
Kajmanji otoki (ZK)	7002264000000000000264	700456000000000000056.000	212,1	George Town
Clipperton Island (Francija)	70006000000000000006	50000000000000000000	0,0	—
Kuba	7005109886000000000109.886	700711204000000000011.204.000	102,0	Havana
Curaçao (Nizozemska)	7002444000000000000444	7005140794000000000140.794[6]	317,1	Willemstad
Dominika	7002751000000000000751	700467000000000000067.000	89,2	Roseau
Dominikanska republika	700448671000000000048.671	700710090000000000010.090.000	207,3	Santo Domingo
Grenada	7002344000000000000344	7005104000000000000104.000	302,3	St. George's
Gvadelup (Francija)	70031628000000000001.628	7005401784000000000401.784[7]	246,7	Basse-Terre
Haiti	700427750000000000027.750	700710033000000000010.033.000	361,5	Port-au-Prince
Jamajka	700410991000000000010.991	70062719000000000002.719.000	247,4	Kingston
Martinik (Francija)	70031128000000000001.128	7005397693000000000397.693[8]	352,6	Fort-de-France
Montserrat (ZK)	7002102000000000000102	70036000000000000006.000	58,8	Plymouth; Brades[opomba 5]
Navassa (ZDA)	70005000000000000005[9]	50000000000000000000[10]	0,0	—
Portoriko (ZDA)	70038870000000000008.870	70063982000000000003.982.000	448,9	San Juan
Saba (Nizozemska)	700113000000000000013	70031537000000000001.537[6]	118,2	The Bottom
Saint Barthélemy (Francija)	700121000000000000021[9]	70037448000000000007.448[10]	354.7	Gustavia
Sveti Krištof in Nevis	7002261000000000000261	700452000000000000052.000	199,2	Basseterre
Sveta Lucija	7002539000000000000539	7005172000000000000172.000	319,1	Castries
Saint Martin (Francija)	700154000000000000054[9]	700429820000000000029.820[10]	552,2	Marigot
Sveti Vincencij in Grenadine	7002389000000000000389	7005109000000000000109.000	280,2	Kingstown
Sint Eustatius (Nizozemska)	700121000000000000021	70032739000000000002.739[6]	130,4	Oranjestad
Sint Maarten (Nizozemska)	700134000000000000034	700440009000000000040.009[6]	1176.7	Philipsburg
Trinidad in Tobago[opomba 6]	70035130000000000005.130	70061339000000000001.339.000	261,0	Port of Spain
Otoki Turks in Caicos[opomba 4] (ZK)	7002948000000000000948	700433000000000000033.000	34,8	Cockburn Town
Ameriški Deviški otoki (ZDA)	7002347000000000000347	7005110000000000000110.000	317,0	Charlotte Amalie
Srednja Amerika
Belize	700422966000000000022.966	7005307000000000000307.000	13,4	Belmopan
Kostarika	700451100000000000051.100	70064579000000000004.579.000	89,6	San José
Salvador	700421041000000000021.041	70066163000000000006.163.000	293,0	San Salvador
Gvatemala	7005108889000000000108.889	700714027000000000014.027.000	128,8	Gvatemala
Honduras	7005112492000000000112.492	70067466000000000007.466.000	66,4	Tegucigalpa
Nikaragva	7005130373000000000130.373	70065743000000000005.743.000	44,1	Managua
Panama[opomba 6][opomba 7]	700475417000000000075.417	70063454000000000003.454.000	45,8	Panama
Skupaj	700724500995000000024.500.995	7008541720440000000541.720.440	22,9

Pomembne reke in njihov pomen

Reka Misisipi

• Porečje reke Misisipi in Misuri (pomembna vloga pri kmetijstvu)
• Reka Sv. Lovrenca (vodni promet med jezeri v notranjosti kontinenta in Atlantskim oceanom)
• Reka Kolorado in reka Kolumbija (hidroenergetski pomen, vodna oskrba)

Podnebje

Zelo pomembna značilnost podnebja je razporeditev padavin in temperatur, katere enakomerno upadajo od juga proti severu. Količina padavin pa se zmanjšuje v smeri od vzhoda proti zahodu. Na podnebje Severne Amerike vplivajo morski tokovi (hladni Labradorski tok in topli Zalivski tok), relief, potek gorskih verig, uravnano površje v osrednjem delu celine, in oddaljenost od oceanov in Mehiškega zaliva. Največji del ozemlja Severne Amerike leži v zmerno toplem pasu. Severna Amerika obsega več toplotnih pasov, od polarnega, do subtropskega.

Podnebni tipi

• Polarno podnebje – je na skrajnem severu, tukaj ni rastlinstva, dolge zime in kratka poletja
• Subpolarno podnebje – je območje med polarnim in zmerno toplim pasom, redko poseljeno območje
• Oceansko podnebje – je na obalnem pasu ob Tihem oceanu, letno pade veliko padavin, slabo rodovitna prst
• Gorsko podnebje – je v goratih predelih, kratko toplo poletje in dolge mrzle zime, temperature upadajo z nadmorsko višino
• Stepsko podnebje – je v notranjosti na JZ celine, v poletnih mesecih so velike suše, velika možnost naravnih ujm
• Mediteransko podnebje – je na območju obalnega dela Kalifornije, rodovitna rdeča prst, gosto poseljeno
• Kontinentalno vlažno podnebje – je na zahodu celine, ob obali in na vzhod v notranjost, vroča poletja in mrzle zime, prisotna so velika temperaturna nihanja, rodovitna rjava prst
• Polsuho in suho celinsko podnebje – je na JZ celine, severno od Mehike, malo padavin, kserofilno rastje, nerodovitne polpuščavske prsti
• Subtropsko vlažno podnebje – je na obalnih predelih ZDA, v bližini Mehiškega zaliva, značilni so močni hurikani

Prebivalstvo

Vsakodnevna prometna konica v Kaliforniji

Za Severno Ameriko je značilna postindustrijska družba (primarni sektor 3 %, sekundarni sektor (21 %–25 %), terciarni sektor (70 %), mehanizacija v kmetijski proizvodnji in avtomatizacija, ki zmanjšuje ročno izdelavo v industriji. Veliko je priseljevanja, tako v zgodovini, kot danes. V ZDA se je preselilo tudi veliko Slovencev, največ med letoma 1880 in 1914. Naravne, gospodarske in zgodovinske razmere pa povzročajo neenakomerno poseljenost. Kanada velja za deželo imigriranja, za kar je zaslužna politika večkulturnega razvoja (dvojezičnost).

Zgodovina prebivalstva

Ameriški staroselci so Indijanci, ki so se naselili v času zadnje ledene dobe. V tem času so se prav tako naselili Eskimi iz Sibirije. Kasneje so se začeli priseljevati evropejci, predvsem anglosaški narodi. Za razliko od Kanade, kamor so se priseljevali Francozi. Evropejci so se v 17. stoletju pričeli množično preseljevati v Severno Ameriko, kar je vodilo do postopne kolonizacije. Ker so si evropejci prisvajali indijska ozemlja, so za Indijance ustanovili rezervate, kjer bi njihova zemlja bila delno zaščitena. Največja etnična skupina v Severni Ameriki so bili včasih ameriški črnci.

Prebivalstvo danes

Urbanizacija Severne Amerika je potekala izjemno hitro. Določene etnične skupine se niso v celoti integrirale, zato je danes znan model "kulturnega mozaika", ki pomeni vključevanje drugih ras v družbo in hkrati ohranjanje lastne identitete. Prebivalstvo je najbolj zgoščeno na območju starega industrijskega jedra države ob Velikih jezerih in severno od njih. ZDA so postale največji selitveni tok na svetu.

Deset največjih metropolitanskih območij po prebivalstvo iz leta 2010 - podatki temeljijo na popisu iz Združenih držav Amerike in ocenah popisa iz Kanade in Mehike.

Metropolitansko območje	Prebivalstvo	Površina	Država
Ciudad de Mexico	21.163.226†	7.346 km²	Mehika
New York	18.897.109	17.405 km²	ZDA
Los Angeles	12.828.837	12.562 km²	ZDA
Čikago	9.461.105	24.814 km²	ZDA
Dallas-Fort Worth	6.371.773	24.059 km²	ZDA
Filadelfija	5.965.343	13.256 km²	ZDA
Houston	5.946.800	26.061 km²	ZDA
Toronto	5.583.064†	5.906 km²	Kanada
Washington, D.C.	5.582.170	14.412 km²	ZDA
Miami	5.564.635	15.896 km²	ZDA

‌^†Števila so iz popisa 2011.

Amerikanizacija

Amerikanizacija imenujemo proces asimiliranja priseljencev v skupen narod in odpravljanje racionalnih razlik. Priseljenci sprejmejo jezik, kulturo, način življenja, ... V proces amerikanizacije niso bili sprejeti indijanci in črnci, ker jih je družba zavračala. Še vedno pa so prisotne rasne in socialne razlike med ljudmi.

Kmetijstvo

Amerika je prva kmetijska velesila na svetu, predvsem zaradi produktivnosti in visoke tehnološke razvitosti. ZDA izvozi približno tretjino pridelka, Kanada pa kar dve tretjini. Prekomerna produkcija živil je pripeljala do resnih okoljevarstvenih problemov.

Kmetijski pasovi v Severni Ameriki

Prerija

• Pas ekstenzivne pašne živinoreje
• Bombažni pas
• Koruzni pas
• Pšenični pas
• Mlečni pas
• Območje tropskih in subtropskih kultur
• Obalni pas

Pas ekstenzivne pašne živinoreje

Pas ekstenzivne pašne živine se razteza zahodno od 100. poldnevnika, kjer so suhe stepske pokrajine. Usmerjeno je predvsem v mesno pašno govedorejo. Največje so govedorejske farme. Ponekod je možno umetno namakanje.

Bombažni pas

Bombažni pas se razteza severno od Mehiškega zaliva in južno od koruznega pasa. Pojavil se je v obdobju suženjstva in zelo spremenil svojo prvotno podobo. Količine bombaža so se drastično zmanjšale ob pojavu drugih surovin. Dandanes namesto bombaža gojijo tobak, riž, perutnino, ... Bombaž uspeva le še na območjih, kjer je možno namakanje.

Koruzni pas

Koruzni pas se razteza južno in jugovzhodno od mlečnega pasa. Zaradi majhnih kmetij glede na potrebe trga, so le-te ogrožene. Kmetije se združujejo v zadruge in tako skupaj skrbijo za prodajo pridelka. V preteklosti je v koruznem pasu prevladovala koruza, v današnjih časih pa soja, prašičereja, mesna govedoreja.

Pšenični pas

Pšenični pas se razteza vzhodno od 100. poldnevnika. Prevladujejo prerije v Kanadi in Teksasu. Na tem območju so zelo velike in povsem tržno usmerjene kmetije. Ni suhih pokrajin.

Mlečni pas

Mlečni pas se razteza okrog Velikih jezer. Na tem območju je zelo ugodno podnebje in prevladuje mlečna govedoreja. Lokalni trg oskrbuje veliko število mest. Pogoste so t. i. hobifarme, kjer so lastniki kmetij zaposleni v drugih panogah, večinoma v mestu oz. primestju.

Območje tropskih in subtropskih kultur

Območje tropskih in subtropskih kultur se razteza preko Floride in Mehiškega zaliva. Na tem območju gojijo različne vrste sadja, agrumov, ...

Obalni pas

Obalni pas se razteza ob morju na zahodu. Na tem območju gojijo zelenjavo, cvetje, sadje, agrume, vinske trte, ... Ukvarjajo se tudi z mlečno živinorejo.

Zanimivosti

Kip svobode v New Yorku

• Kip svobode so leta 1886 Francozi podarili ZDA, ob obletnici prijateljskih odnosov med državama.
• New York je najgosteje (10.452 prebivalcev na kvadratni kilometer) poseljeno mesto v Severni Ameriki.
• Dolina smrti v Kaliforniji je najnižje, najbolj suho in vroče področje v Severni Ameriki. Leži kar 86 m pod morsko gladino.
• Narodni park Yellowstone je bil ustanovljen 1. marca leta 1872 in velja za prvi ustanovljeni narodni park na svetu. Obsega kar 8.983 kvadratnih kilometrov.
• Grenlandija je največji otok na svetu, ki geografsko spada pod Severno Ameriko, a lasti si ga Danska. Leži na severu Atlanstskega oceana.

Glej tudi

• Združene države Amerike
• Kanada
• Medmorska Amerika
• Mehika

Opombe

1. Podatek za gostoto naseljenosti Severne Amerike temelji le na skupni površini kopnega (23.090.542 km²), kar je precej manj kot kopenska in vodna površina skupaj (24.709.000 km²).
2. Ta definicija Severne Amerika vključuje le štiri najsevernejše ozemeljske enote Kanade, Grenlandije, Mehike in bližnjih Bermuda otokov – ob obali in vzhodno od Cape Hatteras, Severna Karolina – in Saint Pierre in Miquelon – ob obali in južno od Nove Fundlandije in Labradorja. Sklici vključujejo^[1][2][3]
3. Vključuje ameriško zvezno državo Havaji na istoimenskem otočju v Tihem oceanu, ki ga običajno obravnavajo kot del Oceanije.
4. Ker se otočje Lucayan nahaja bolj v Atlantskem oceanu kot v Karibskem morju, so Bahami del Zahodne Indije (West Indies) in tehnično niso del Karibov, čeprav jih Združeni narodi umeščajo v Karibsko skupino.
5. Zaradi aktivnosti ognjenika Soufrière Hills julija 1995 je bila večina Plymoutha uničena in vladne službe so bile preseljene na Brades. Plymouth je ostal de jure glavno mesto.
6. Odvisno od definicije so Aruba, Bonaire, Curaçao, Panama in Trinidad in Tobago na ozemlju ali v Severni ali v Južni Ameriki ali v obeh Amerikah.
7. Panama se na splošno umešča med države Severne Amerike, čeprav jo nekateri delijo pri Panamskem prekopu. Številke, navedene tukaj, se nanašajo na celotno državo.

Sklici

1. »SPP Background«. CommerceConnect.gov. Security and Prosperity Partnership Of North America. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. junija 2008. Pridobljeno 14. novembra 2010.
2. »Ecoregions of North America«. United States Environmental Protection Agency. Pridobljeno 30. maja 2011.
3. »What's the difference between North, Latin, Central, Middle, South, Spanish and Anglo America?«. About.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. aprila 2016. Pridobljeno 25. junija 2014.
4. Unless otherwise noted, land area figures are taken from »Demographic Yearbook—Table 3: Population by sex, rate of population increase, surface area and density« (PDF). United Nations Statistics Division. 2008. Pridobljeno 14. oktobra 2010. {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)
5. Unless otherwise noted, population estimates are taken from Department of Economic and Social Affairs Population Division (2009). »World Population Prospects, Table A.1« (PDF). 2008 revision. United Nations. Pridobljeno 12. marca 2009.
6. Ocene prebivalstva so vzete iz Central Bureau of Statistics Netherlands Antilles. »Statistical information: Population«. Government of the Netherlands Antilles. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. maja 2010. Pridobljeno 14. oktobra 2010.
7. »Insee – Populations légales 2008 – 971-Guadeloupe« (v francoščini). Insee.fr. Pridobljeno 31. oktobra 2011.
8. »Insee – Populations légales 2008 – 972-Martinique« (v francoščini). Insee.fr. Pridobljeno 31. oktobra 2011.
9. Land area figures taken from »The World Factbook: 2010 edition«. Government of the United States, Central Intelligence Agency. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. januarja 2014. Pridobljeno 14. oktobra 2010.
10. These population estimates are for 2010, and are taken from »The World Factbook: 2010 edition«. Government of the United States, Central Intelligence Agency. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. oktobra 2018. Pridobljeno 14. oktobra 2010.

Viri

• egradiva.gis.si Arhivirano 2011-07-28 na Wayback Machine.

Zunanje povezave

• Atlas Kanade
• Zgodovinski dokumendi o ZDA
• Atlas ZDA Arhivirano 2006-07-20 na Wayback Machine.
• Turistični vodič po Severni Ameriki