Angara (raketa)
From Wikipedia, the free encyclopedia
Remove ads
Angara je družina nosilnih raket, ki jih razvija inštitut Hruničev v Moskvi. Rakete bodo imele nosilnost od 2 do 45 ton v nizkozemeljsko orbito (NZO) in bodo nasledile nekatere rakete trenutno v uporabi.
Glavni razlog za razvoj novih raket je ruska želja pa neodvisnem dostopu do vesolja. Angara bo zmanjšala rusko odvisnost od kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu in tudi od Ukrajine, ki izdeluje nekatere dele za rakete. Angara bo uporabljala za okolje bolj prijazna goriva, kot je kerozin in tekoči kisik (LOX).[1]
Lahki Angara 1.1 in 1.2 bosta zamenjali rakete Kosmos-3M, Ciklon in Rokot.[2] Angara 3 bo zamenjala ukrajinski Zenit, Angara 5, ki naj bi se jo največ uporabljalo, pa težki Proton.[3]
Hruničev razvija tudi supertežko Angaro 7, ki bo lahko dvignila 45-75 ton v nizkozemeljsko orbito, vendar ta projekt ne dobiva sredstev od vlade.
Rakete bodo izstreljevali s kozmodromov Vostočnij in Pleseck, komercialne izstrelitve Angare A5 pa bodo mogoče izvajali tudi z Bajkonurja.
Cena za izstrelitev najmanjše Angare 1.1 je ocenjena na 20 milijonov ameriških dolarjev.
Remove ads
Načrtovanje
Vsa plovila bodo imele modularen dizajn z moduli Universal Rocket Module (URM). Število modulov je odvisno od konfiguracije 1, 3, 5 ali 7.
URM modul ima tank za gorivo in oksidant in motor RD-191 z eno zgorevalno komoro. RD-191 je osnovan na RD-170 in RD-171 na raketah Zenit.
Druga stopnja bo Briz-KM (Angara 1.1) ali Blok I (tudi URM-2). Angara 5 bo uporabljala bodisi zgornjo stopnjo Briz-M (trenutno na raketi Proton-M), bodisi KVRB.
Večina različic je za lete brez posadke, le Angara A5P in Angara A7P bosta imeli možnost človeške posadke.
Vse različice se lahko izstreljuje s skupne ploščadi, le najtežja A7 zahteva drugačno ploščad.
Remove ads
Tehnične značilnosti
Remove ads
Glej tudi
Sklici
Zunanje povezave
Wikiwand - on
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Remove ads