Antipiretik

Antipirétik ali protivročinsko zdravilo^[1] je zdravilo za zniževanje povišane telesne temperature (vročine).^[2][3] V primeru normalne telesne temperature je le-ta dodatno ne zniža.

Antipiretiki izkazujejo protivročinski učinek preko delovanja na hipotalamus. Poleg protivročinskega delovanja ta zdravila pogosto izkazujejo tudi druge terapevtske učinke. Med najbolj znanimi antipiretiki sta aspirin in paracetamol; oba izkazujeta tudi analgetično (protibolečinsko) delovanje, aspirin tudi protivnetno delovanje.^[4]

Cilj protivročinskega zdravljenja je preprečitev morebitnih škodljivih posledic vročine in izboljšanje počutja bolnika.^[5] Pojavlja se vprašanje smiselnosti zniževanja telesne temperature, saj je vročina del odziva imunskega sistema na okužbo.^[6][7]

Predstavniki

Kot protivročinske učinkovine se uporabljajo zlasti:^[8]

• nesteroidna protivnetna zdravila (na primer acetilsalicilna kislina, ibuprofen),
• paracetamol.

Kot antipiretik (in analgetik) se uporablja tudi metamizol, neopioidni derivat pirazolona,^[9] vendar je bil v več državah umaknjen iz uporabe zaradi povzročanja agranulocitoze.^[10]

Mehanizem delovanja

V organizmu se poviša telesna temperatura zaradi dviga nastavitvene temperaturne točke v hipotalamusu. Ta se dvigne zaradi lokalnega povišanja koncentracije prostaglandina E₂ (PGE₂).^[11] Antipiretiki zavrejo sintezo PGE₂ preko zaviranja encima ciklooksigenaze.^[8]