Apisov papirus

Apisov papirus je staroegipčanski zapis, povezan s svetim bikom Apisom.^[2]

Mumificirana Apisova glava

Apis je bil do smrti zemeljska podoba boga Ptaha,^[1]

po smrti pa boga Ozirisa^[1]

Jezik

Besedilo je napisano na papirusu v hieratsko-demotski pisavi in je delo dveh pisarjev.^[3][4]

Datiranje

Prvi vir trdi, da je bil papirus napisan sredi 2. stoletja pr. n. št., drugi ga datira v obdobje 26. dinastije, tretji pa v 1. stoletje n. št.^[2][3][5][6]

Vsebina

Besedilo podrobno opisuje pogrebne obrede in postopek balzamiranja svetega bika Apisa, zlasti zadnje faze balzamiranja.^[3][7]

Obred je trajal sedemdeset dni. Svečeniki, ki so opravljali obred, se v tem času niso smeli striči in kopati. Nositi so morali prav v ta namen izdelana oblačila in glasno objokovati, se prve štiri dni postiti, naslednjih šestinšestdeset dni pa niso smeli piti mleka in jesti mesa.^[5]

Zgodovina preučevanja

Papirus je leta 1821 za Münz und Antikencabinet odkupil dr. Ernst August Burghart za 200 guldnov.^[4]

Besedilo je prvi preučeval Heinrich Brugsch. Leta 1886 je von Bergmann objavil prvo fotolitografijo papirusa, leta 1920 pa Wilhelm Spiegelberg njegov prvi prevod. Papirus je od leta 1993 v lasti Kunsthistoriches Museum na Dunaju.^[4]