Asurbanipal

Asurbanipal ali Ašurbanipal (akadsko Aššur-bāni-apli, sirsko ܐܫܘܪ ܒܢܐ ܐܦܠܐ‎, Ašur je ustvarjalec dediča) je bil asirski kralj, sin kralja Asarhadona in zadnji močni vladar Novoasirskega cesarstva (934-627 pr. n. št.),^[2] ki je vladal od leta 668 pr. n. št. do okoli 627 pr. n. št., * 685 pr. n. št., Ninive, † okoli 627 pr. n. št., Ninive.

Ashurbanipal Aššur-bāni-apli ܐܫܘܪ ܒܢܐ ܐܦܠܐ
Kralj Asirije, Babilonije, Akada, Sumerije, Egipta, Kuša in Elama ܡܠܟܐ ܕܐܬܘܪ ܘܒܒܠ ܘܐܟܕ ܘܫܘܡܪ ܘܡܨܪܝܢ ܘܟܘܫ ܘܥܝܠܡ Malkā d-ʾĀṯūr w-Bāḇēl w-Akkad w-Šūmēr w-Miṣrēn w-Kūš w-'Īlām
Asurbanipalov lov na leve
Vladanje	668 – okoli 627 pr. n. št.
Predhodnik	Asarhadon
Naslednik	Ašur-etil-ilani
Rojstvo	685 pr. n. št.[1] Ninive
Smrt	631 pr. n. št. Ninive
Zakonec	Libāli-šarat
Potomci	Ašur-etil-ilani Sin-šar-iškun Ašur-ubalit II. (?)
Vladarska rodbina	Sargonidska dinastija
Oče	Asarhadon
Mati	Ašur-hamat
Poklic	vladar, zbiratelj knjig

Eugène Delacroix: Asurbanipalova smrt. Znano Delacroixovo delo prikazuje vladarjevo smrt in pokol vseh njegovih žena ob tem trenutku.

Znan je po veliki zbirki dokumentov, pisanih v klinopisu, ki jih je zbral v svoji palači v Ninivah.^[3] Njegova zbirka, znana kot Asurbanipalova knjižnica, se hrani v Britanskem muzeju v Londonu. Muzej hrani tudi slavni relief Asurbanipalov lov na leve.

V Asurbanipalovi knjižnici so odkrili tudi prepise Epa o Gilgamešu, ki je nastajal med letoma 2000 in 1600 pr. n. št. in predstavlja vrh mezopotamske dvorne epike.

V Svetem pismu stare zaveze je omenjen kot Asenapár.^[4] Rimski zgodovinar Justin ga istoveti z zadnjim asirskim vladarjem Sardanapalom, čeprav je to bil Ašur-ubalit II. Opisuje ga kot neučinkovitega in neplodnega vladarja z razbrzdanim značajem, čeprav je bil Asurbanipal izobražen, učinkovit, zelo sposoben in ambiciozen vladar.^[5]

Glej tudi

• Ep o Gilgamešu