Avtobusna postaja Ljubljana

Avtobusna postaja Ljubljana (krajše AP Ljubljana) je glavna ljubljanska avtobusna postaja. Na Trgu Osvobodilne fronte nasproti glavne železniške postaje deluje od leta 1961.^[1]

Avtobusna postaja Ljubljana, d. d.

Ustanovitev	1961
Sedež	Trg Osvobodilne fronte 4, Ljubljana
Ključni ljudje	Marjan Kotar (direktor)
Čisti dobiček	448.579,53 € (2022)
Spletna stran	www.ap-ljubljana.si

Ima 33 peronov. Postajna zgradba je velika 275 kvadratnih metrov.^[1]

Avtobusna postaja Ljubljana je edino samostojno podjetje, katere dejavnost je vezana na storitve avtobusne postaje rednega avtobusnega linijskega javnega prevoza.^{[navedi vir]} Večinski posamični lastnik (16%) in direktor družbe je Marjan Kotar.^[2]

Zgodovina

Stavba avtobusne postaje je svoje prostore dobila po letu 1958 v nekdanjem edinem pokritem in zidanem postajališču ljubljanskega tramvaja.^{[navedi vir]} Leta 1978 je bil pri SAP Ljubljana ustanovljen TOZD Avtobusna postaja Ljubljana in se združila v SOZD Integral.^[1]

Leta 1980 je bila po izločitvi TOZD Avtobusna postaja Ljubljana iz DO SAP Ljubljana (Središka 4, Ljubljana) ustanovljena AP Ljubljana. Kot delniška družba deluje od leta 1995.^[1]

Možnost prevzema s strani Slovenskih železnic in likvidacije

Slovenske železnice (SŽ) so lastnice zemljišča, na katerem stojijo stavba podjetja in peroni, postale po večletnem sodnem sporu, ki ga je končala sodba vrhovnega sodišča.^[3] AP Ljubljana so zanj odpovedale najemno pogodbo. AP želijo tudi prevzeti, na kar lastniki le-te ne pristanejo. V pogodbi o najemu naj bi bilo določeno, da se jo lahko prekine le, če bo za gradnjo novega potniškega centra Emonika pridobljeno gradbeno dovoljenje, kar se še ni zgodilo.^[2][3]

Direktor AP Kotar meni, da bi bili delničarji v primeru likvidacije podjetja na slabšem. Moti ga tudi, da prevzemna ponudba SŽ, ki naj bi znašala 2 milijona evrov, temelji na vrednotenju podjetja 31. decembra 2020, kar pomeni, da ne upošteva izboljšanja poslovanja v letih 2021 in 2022.^[2][3] Na očitek o neprimernosti izplačevanja visokih dividend delničarjem AP Ljubljana, katerega stavba je načeta, je Kotar odgovoril, da podjetje ni lastnik zemljišča in torej ne more investirati v nepremičnine, hkrati pa SŽ ne more zagotoviti, da bi bila investicija povrnjena in ima tudi drugačne dolgoročne načrte. SŽ so dividendam AP nasprotovale.^[3]

Nova avtobusna postaja naj bi se preselila na Vilharjevo cesto, na stari lokaciji pa naj bi bil Masarykov bulvar - štiripasovnica. Vozovnice naj bi prodajala družba Nomago, v kateri imajo SŽ polovični delež. Kotar je izrazil upanje, da bi AP Ljubljana upravljala tudi novo postajo.^[3]

Galerija

• 
  Uvoz na perone AP Ljubljana (2006).
• 
  Zgradba AP Ljubljana (2014).