Bialov test

Bialov test je kvalitativni kemijski test, ki se uporablja za dokazovanje prisotnosti pentoz (monosaharidov s petimi ogljikovimi atomi^[1]) in pentozanov (polimerov, sestavljenih iz več pentoz^[2]).^[3][4][5] Biokemijska metoda je svoje ime dobila po nemškem zdravniku Manfredu Bialu. Med materiale, ki se uporabljajo pri izvajanju testa, spadajo orcinol, klorovodikova kislina (HCl) in železov klorid (FeCl₃).^[4][5][6] V vzorcih, v katerih so prisotne pentoze, te dehidrirajo do aldehida furfurala, ki reagira z orcinolom in železovimi ioni, nakar se raztopina obarva.^[7][4][5][8] Pozitivno reakcijo na pentoze pokaže modrikasta barva raztopine, v kateri se lahko pojavijo tudi oborine (še posebej ob večjih koncentracijah pentoz v vzorcu^[8]).^[4][5]

Opis

Bialov reagent vsebuje 0,4 grame orcinola, 200 mililitrov koncentrirane klorovodikove kisline in 0,5 mililitra 10-odstotne raztopine železovega (III) klorida (obstaja več različic^[5]).^[4] Vzorec z Bialovim reagentom se nato segreva v vodni kopeli.^[7] Glavni namen Bialovega testa je kvalitativno razlikovanje med pentozami in heksozami; samo določanje temelji na pojavljanju barve, ki se razvije kot posledica reakcije med ogljikovimi hidrati vzorca, orcinola in železovega (III) klorida. Furfural, v katerega se pentoze dehidrirajo, daje modrikasto do zelenkasto barvo. Po drugi strani se heksoze pretvarjajo v hidroksimetilfurfural, ki je v kombinaciji z Bialovim reagentom umazano rjave, rumene ali sive barve (pojavi se lahko tudi oborina^[5]).^[4][5][9]

Na zgornji shemi je vidna reakcija Bialovega reagenta z ribozo (sladkorja pentoze, na reakcijski shemi prikazanega kot prvega), ki se dehidrira v furfural (druga kemijska formula), nakar pri reakciji z orcinolom (tretja kemijska formula, ki vstopa v reakcijo) in železovim (III) kloridom nastaja modro-zeleno obarvan produkt (zadnji dve kemijski formuli).^[10]

Intenziteta obarjanja raztopine je odvisna od koncentracije pentoz v vzorcu. Lažno pozitiven rezultat lahko Bialov test pokaže, ko ob segrevanju glukuronati dajejo modrikasto zeleno oborino.^[5][8]

Kvantitativna različica

Bialov test je mogoče uporabiti tudi v obliki kvantitativne analize, pri čemer se vzorcu z Bialovim reagentom napravi kvantitativen kolorimetričen test s pomočjo spektrofotometra. Fernell in King sta objavila opis postopka, s katerim je mogoče na kvantitativen način s spektrofotometrom iz meritev dveh različnih valovnih dolžin določati pentoze in heksoze.^[11] Obstaja tudi več različic tega testa, ki se uporabljajo za hitro biokemijsko določanje ribonukleinskih kislin (v tem primeru se test ponavadi omenja kot test z orcinolom).^[12][5]

Glej tudi

• ogljikovi hidrati