Biom

Biom je geografsko območje, ki ga določajo podnebje, rastlinstvo, živalstvo in ekosistem. Sestavljen je iz skupnosti organizmov, ki se je prilagodila na razmere v okolju in na regionalno podnebje.^[1] Leta 1935 je Tansley k temu pojmu dodal še pomen podnebja in tal ter to poimenoval ekosistem.^[2][3] Projekti Mednarodnega biološkega programa (1964–74) so prispevali k ​​popularizaciji uporabe pojma biom.^[4]

Eden od načinov prikaza kopenskih biomov po svetu (ne vključuje antarktične tundre)

Izraz biom pa se včasih uporablja tudi v drugačnem pomenu. V nemški literaturi, zlasti v Walterjevi terminologiji, se izraz uporablja podobno kot beseda biotop (konkretno geografsko območje). V tem članku uporabljena definicija pa sledi mednarodni rabi, ne glede na celino, na kateri se območje nahaja, se zanj uporablja isto ime bioma. To ustreza njegovim pojmom »zonobiom«, »orobiom« in »pedobiom«, ki označujejo biome glede na podnebni pas, nadmorsko višino ali tla.^[5]

V brazilski literaturi se izraz biom včasih uporablja kot sinonim za biogeografsko provinco, ki ga določajo vrste organizmov, ki tam živijo (izraz floristična provinca se uporablja, kadar gre za rastlinske vrste). Biom pa se včasih razume tudi kot sinonim za »morfoklimatsko in fitogeografsko območje« po Ab'Sáberju, ki označuje geografski prostor, ki obsega del celine, kjer prevladujejo podobne oblike površja, podnebje in rastlinstvo. Obe razlagi dejansko vključujeta več biomov.^[6][7][8]

Klasifikacije

Razdelitev sveta na nekaj ekoloških con je težko, predvsem zaradi majhnih razlik, ki obstajajo povsod na Zemlji in zaradi postopnega prehoda iz enega bioma v drugega. Meje je zato treba določiti precej arbitrarno, njihovo značilnost pa opisati glede na povprečne razmere, ki v njih prevladujejo.^[9]

Študija severnoameriških travišč iz leta 1978^[10] je pokazala pozitivno logistično povezavo med evapotranspiracijo (v mm/leto) in nadzemno neto primarno produkcijo (v g/m²/leto). Glavne ugotovitve raziskave so bile, da padavine in poraba vode vplivajo na nadzemno primarno produkcijo, medtem ko sončno obsevanje in temperatura vplivata na podzemno produkcijo (korenine). Poleg tega skupaj temperatura in voda določata, ali prevladuje rast v hladni ali topli sezoni.^[11] Te ugotovitve pomagajo razložiti kategorije, uporabljene v Holdridgovem sistemu bioklasifikacije, ki jo je Whittaker kasneje poenostavil. Vendar pa veliko število klasifikacijskih shem in različni dejavniki, uporabljenih v teh shemah, kažejo, da se biomi ne ujemajo popolnoma z ustvarjenimi klasifikacijskimi shemami.

Glej tudi

• Ekoregija
• Ekotop
• Habitat