Bitka pri Tagini

Bitka pri Tagini, znana tudi kot bitka pri Busta Gallorum, je bila bitka junija ali julija 552, v kateri je vojska Bizantinskega cesarstva pod poveljstvom generala Narzesa zlomila moč Ostrogotov v Italiji in utrla pot bizantinskemu osvajanju Apeninskega polotoka.

Bitka pri Tagini
Del gotske vojne (535–554)
Tremisa ostrogotskega kralja Totile[1]
Datum julij 552 Prizorišče Taginae, Etrurija,[2] (zdaj Gualdo Tadino, Umbrija) Izid odločilna zmaga Bizantincev
Udeleženci
Bizantinsko cesarstvo • najemniki in federati[3] • Langobardi, Heruli, Gepidi	Ostrogotsko kraljestvo
Poveljniki in vodje
Narzes[1][4]	kralj Totila †[1][4]
Moč
20.000 mož[5] • 5.000 Langobardov[3] • 3.000 Herulov[3] • 400 Gepidov[3]	15.000 mož[5]
Žrtve in izgube
neznano, zelo majhne	6.000 mrtvih[1][4]

Predigra

Cesar Justinijan I. je že na začetku leta 549 načrtoval odhod večje vojske v Italijo, da bi zaključil dolgotrajno vojno z Ostrogoti, ki se je začela leta 535. V letih 550–551 se je v Saloni v province Dalmaciji postopoma zbrala velika ekspedicijska vojska 20.000, morda celo 25.000 mož, sestavljena iz rednih bizantinskih in zavezniških enot, zlasti Langobardov, Herulov in Bolgarov.^[6] Za njenega poveljnika je bil sredi leta 551 imenovan cesarski komornik (kubikularij) Narzes, ki je svojo vojsko povedel okoli Jadranskega morja do Ancone in od tam po Via Flaminia proti Rimu.

Razpored enot

Bizantinci so se s Totilovimi Ostrogoti srečali na kraju, znanem kot Busta Gallorum (starogrško Βουσταγαλλώρων, Boustagallóron, dobesedno Galski grobovi)^[7] blizu vasi Taginae ali Tadinae nekje severno od sodobnega Gualda Tadina. Ker je bila ostrogotska vojska znatno manjša od bizantinske, se je Totila začel navidezno pogajati in načrtoval presenetljiv napad. Narzes njegovi zvijači ni nasedel.

Narzes je svojo vojsko kljub številčni premoči razporedil v močan obrambni položaj. V središče je postavil zbito glavnino germanskih najemnikov, ob njej na obeh bokih bizantinske enote in na krilih 4.000 lokostrelcev. Razpored je imel obliko podkve z naprej pomaknjenimi krili.

Bitka

Politični zemljevid Apeninskega polotoka julija 552

Totilova vojska je napadla okoli poldneva. Njegova konjenica je po nekaj naletih in velikih izgubah zaradi slabo branjenih bokov uspela prodreti v glavnino bizantinske vojske, medtem ko pehota še vedno ni prešla v napad. Narzesovi strelci so z veščo porabo puščic in kopij ustavili prodiranje ostrogotske konjenice. Narzes je v odločilnem trenutku v bitko poslal enoto svoje še neizkoriščene konjenice, ki je razbila nasprotnikovo konjenico in jo pognala v beg. Ostrogotska konjenica je med umikanjem poteptala lastno pehoto.

V bitki je padlo okoli 6.000 ostrogotskih konjenikov, vojna pa se je kljub temu nadaljevala. Ostrogoti so naslednje leto v bitki pri Mons Lactarius doživeli dokončen poraz in izginili iz zgodovine.