Cerera (pritlikavi planet)

Cêrera (ali Cêres; tudi z oznako 1 Cerera; simbol: )^[9] je najmanjši pritlikavi planet v Osončju in edini v glavnem asteroidnem pasu. 1. januarja 1801 jo je odkril Giuseppe Piazzi,^[10] in ga poimenoval po rimski boginji Cereri – boginji rastočih rastlin, žetve in materinske ljubezni.

»Ceres« se preusmerja sem. Za rimsko boginjo rodovitnosti glej Cerera (bajeslovje). Za druge pomene glej Ceres (razločitev).

Cerera

Slika, ki jo je posnela sonda Dawn ob obisku Cerere, 2015
Odkritje
Odkritelj	Giuseppe Piazzi
Datum odkritja	1. januar 1801
Oznake
Oznaka MPC	1 Cerera
Druga imena	A899 OF; 1943 XB
Kategorija pritlikavih planetov	pritlikavi planet glavni pas
Značilnosti tira
Epoha: 26. november 2005 (JD 2453700.5)[1]
Odsončje	447.838.164 km (2,987 a.e.)
Prisončje	381.419.582 km (2,544 a.e.)
Velika polos	414.703.838 km (2,766 a.e.)
Izsrednost	0,080
Siderska perioda	1679,819 d (4,599 a)
Povp. tirna hitrost	17,882 km/s
Srednja anomalija	108,509°
Naklon tira	10,587°
Dolžina dvižnega vozla	80,410°
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti	975×909 km[2]
Masa	9,46±0,04×1020 kg [3][4]
Srednja gostota	2,08 g/cm³[2]
Površinska težnost	0,27 m/s²
Ubežna hitrost	0,51 km/s
Siderska vrtilna doba	0,3781 d (9,074 h)[5]
Albedo	0,113 (geometrični v V-pasu)[6]
Površinska temp. min srednja max Kelvin ~167 K[7] 239 K[7]
Spektralni tip	G[8]
Absolutni izsev (H)	3,34[6]

S premerom približno 950 km je Cerera daleč največje in najmasivnejše telo v asteroidnem pasu in vsebuje približno tretjino celotne mase pasu. Nedavna opazovanja so pokazala, da je v nasprotju z nepravilnimi oblikami manjših teles z manjšo težnostjo oblikovana kroglasto. Kadar je nasvetlejša, je le malenkost pretemna, da bi se jo lahko videlo s prostim očesom.^[11]

Razvrstitev Cerere se je s časom spreminjala. Ko so jo odkrili, so jo označili za planet, vendar so kmalu ugotovili, da gre le za eno od mnogih podobnih teles. Zato je bila Cerera nadaljnjih 150 let označena kot asteroid. Kot prvo tako odkrito telo je po sodobnem sistemu poimenovanja asteroidov pred imenom dobila številko 1. Po odkritju čezneptunskega telesa Eride (tedaj še z začasnim imenom 2003 UB₃₁₃) je Mednarodna astronomska zveza predlagala, da se Cereri skupaj s Plutonovo luno Haron in 2003 UB₃₁₃ podeli status planeta. Ta predlog ni doživel zadostne podpore, zato pa so 24. avgusta 2006 tako kot tudi Plutonu in Eridi tudi Cereri podelili status pritlikavega planeta.

Raziskave

Vesoljski teleskop Hubble je v letih 2003 in 2004 posnel fotografije Cerere v vidnem spektru z ločljivostjo 30 km.^[12] Leta 2014 so infrardeči posnetki Vesoljskega teleskopa Herschel razkrili, da ima atmosfero z vodno paro.^[13]

27. septembra 2007 je ameriška vesoljska agencija NASA izstrelila vesoljsko sondo Dawn z nalogo raziskati Cerero in Vesto. Sonda se je 6. marca 2015 vtirila v Cererin tir in pričela z raziskavami površine.^[14]