Mednarodna astronomska zveza

Mednarodna astronomska zveza (angleško International Astronomical Union, kratica IAU; francosko Union Astronomique Internationale, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta. Deluje kot vrhovna avtoriteta pri imenovanju nebesnih teles in značilnostih na njihovih površjih. Je članica Mednarodnega sveta znanosti (International Council for Science ali ICSU). Nastala je leta 1919 s sedežem v Parizu kot posledica organizacije večjega števila mednarodnih projektov. Prvi predsednik je bil Édouard Benjamin Baillaud.

Njen cilj je podpora razvoja astronomije s pomočjo mednarodnega sodelovanja.

Generalne skupščine

Otvoritvena slovestnost 26. generalne skupščine leta 2006 v Pragi

Mednarodna astronomska zveza organizira generalne skupščine vsaka tri leta (razen med 2. svetovno vojno). Doslej jih je bilo 30. V naslednjih letih je načrtovana:

• 31. generalna skupščina v letu 2021 v Busanu v Južni Koreji

Pregled generalnih skupščin v preteklosti:

srečanje	leto	kraj
30. generalna skupščina	2018	Dunaj, Avstrija
29. generalna skupščina	2015	Honolulu, Havaji, ZDA
28. generalna skupščina	2012	Peking, Kitajska
27. generalna skupščina	2009	Rio de Janeiro, Brazilija
26. generalna skupščina	2006	Praga, Češka
25. generalna skupščina	2003	Sydney, Avstralija
24. generalna skupščina	2000	Manchester, Združeno kraljestvo
23. generalna skupščina	1997	Kjoto, Japonska
22. generalna skupščina	1994	Haag, Nizozemska
21. generalna skupščina	1991	Buenos Aires, Argentina
20. generalna skupščina	1988	Baltimore, Maryland, ZDA
19. generalna skupščina	1985	New Delhi, Indija
18. generalna skupščina	1982	Patras, Grčija
17. generalna skupščina	1979	Montreal, Quebec, Kanada
16. generalna skupščina	1976	Grenoble, Francija
Izredna generalna skupščina ob 500. obletnici Kopernikovega rojstva	1973	Varšava, Poljska
15. generalna skupščina	1973	Sydney, Avstralija
14. generalna skupščina	1970	Brighton, Združeno kraljestvo
13. generalna skupščina	1967	Praga, Češka
12. generalna skupščina	1964	Hamburg, Nemčija
11. generalna skupščina	1961	Berkeley, Kalifornija, ZDA
10. generalna skupščina	1958	Moskva, Sovjetska zveza
9. generalna skupščina	1955	Dublin, Irska
8. generalna skupščina	1952	Rim, Italija
7. generalna skupščina	1948	Zürich, Švica
6. generalna skupščina	1938	Stockholm, Švedska
5. generalna skupščina	1935	Pariz, Francija
4. generalna skupščina	1932	Cambridge, Massachusetts, ZDA
3. generalna skupščina	1928	Leiden, Nizozemska
2. generalna skupščina	1925	Cambridge, Združeno kraljestvo
1. generalna skupščina	1922	Rim, Italija

Organizacija

Članstvo v Zvezi je lahko posamezno (individualno) ali skupinsko (nacionalno, kot organizacija). Mednarodna astronomska zveza ima 9.785 posameznih članov, ki so vsi profesionalni astronomi. V zvezi je tudi 63 nacionalnih astronomskih združenj. 87 % posameznih članov je moških, 13 % pa je žensk. Trenutno je predsednica Catherine Jeanne Cesarsky iz Francije

Mednarodna astronomska zveza je razdeljena na oddelke, ki pokrivajo naslednja področja:

oddelek	področje
I	osnovna astronomija
II	Sonce in heliosfera
III	planetni sestavi
IV	zvezde
V	spremenljivke
VI	medzvezdna snov
VII	krajevna Galaksija
VIII	galaksije in Vesolje
IX	tehnika vidnega in infrardečega spektra
X	radioastronomija
XI	astrofizika visokih energij
XII	dejavnosti povezane z vsemi oddelki

Različna podpodročja po oddelkih vodijo komisije. Delovne skupine organizira Izvršni komite po oddelkih ali po komisijah. Delovne komisije prevzamejo določene naloge v nekem obdobju.

Leto 2009 je bilo Mednarodno leto astronomije v katerem je sodelovalo 103 držav (med njimi je tudi Slovenija).

Po podatkih na uradni strani IAU Slovenija ni članica Mednarodne astronomske zveze, ima pa 6 posameznih članov.^[1]

Predsedniki IAU

Povzeto po virih:^[2][3]

(1919–1922) Benjamin Baillaud (1922–1925) William Wallace Campbell (1925–1928) Willem de Sitter (1928–1932) Frank Watson Dyson (1932–1935) Frank Schlesinger (1935–1938) Ernest Esclangon (1938–1944) Arthur Eddington (1944–1948) Harold Spencer Jones (1948–1952) Bertil Lindblad (1952–1955) Otto Struve (1955–1958) André-Louis Danjon

(1958–1961) Jan Oort (1961–1964) Viktor Ambarcumjan (1964–1967) Pol Swings (1967–1970) Otto Heckmann (1970–1973) Bengt Strömgren (1973–1976) Leo Goldberg (1976–1979) Adriaan Blaauw (1979–1982) Vainu Bappu (1982–1985) Robert Hanbury Brown (1985–1988) Jorge Sahade (1988–1991) Jošihide Kozai

(1991–1994) Aleksander Bojarčuk (1994–1997) Lodewijk Woltjer (1997–2000) Robert Kraft (2000–2003) Franco Pacini (2003–2006) Ronald Ekers (2006–2009) Catherine Cesarsky (2009–2012) Robert Williams (2012–2015) Norio Kaifu (2015–2018) Silvia Torres-Peimbert (od 2018) Ewine van Dishoeck