Coulomb

Za druge pomene glej Coulomb (razločitev).

Coulomb (tudi kulón) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega naboja. Označujemo ga s črko C. En coulomb je enak naboju, ki ga prenese električni tok 1 A v času 1 s, kar je približno 6,24 · 10¹⁸ osnovnega naboja elektrona/protona. Zapisano matematično je

${\displaystyle 1\ \mathrm {C} =1\ \mathrm {A} \cdot 1\ \mathrm {s} \!\,.}$

Coulomb lahko izrazimo tudi s produktom kapacitivnosti in napetosti; kulon je v tem primeru farad krat volt:

${\displaystyle 1\ \mathrm {C} =1\ \mathrm {F} \cdot 1\ \mathrm {V} \!\,.}$

Zgodovina

Enota je imenovana v čast francoskega fizika, inženirja in častnika Charlesa de Coulomba (1736-1806), ki je v 18. stoletju raziskoval elektriko in magnetizem. Dejansko je bil v preteklosti amper izpeljana enota, definirana kot coulomb na sekundo, po mednarodnem sistemu enot je postal osnovna enota (in s tem coulomb izpeljana) leta 1960.^[1]

Vsakdanje količine

• Naboji statične elektrike z drgnjenjem materialov so v velikostih nekaj mikrocoulombov.^[2]
• Količina naboja, ki potuje po streli je običajno okoli 15 C, večje strele pa dosežejo naboje tudi do 350 C.^[3]
• Količina naboja, ki se porabi pri navadni alkalijski AA bateriji od polne do prazne je okoli 5 kC = 5000 C ≈ 1400 mA⋅h.^[4]

Glej tudi

• Faradayeva konstanta