Debian

Debian (izgovorjava [débian] ali po izvirniku [débien]) je operacijski sistem, sestavljen iz programskih paketov kot prosto programje, izdanih z licenco GPL in ostalimi prostimi licencami. Primarna oblika Debian GNU/Linuxa, ki uporablja Linuxovo jedro in operacijske pripomočke GNU, je priljubljena in vplivna distribucija Linux. Distribucija se vrši preko strežnikov, ki vsebujejo na tisoče programskih paketov, kateri so pripravljeni na uporabo in namestitev. Debian je znan po doslednem upoštevanju načel filozofije UNIXa in prostega programja, ter skupnemu razvijanju programske opreme in njegovemu preizkušanju. Lahko se uporablja tako na delovnih postajah kot na strežnikih in je zaradi svoje varnosti in stabilnosti mnogokrat uporabljan kot izhodišče za veliko drugih distribucij.

Debian GNU/Linux

Debian GNU/Linux 12 »Bookworm« z namizjem GNOME
Razvijalec	Projekt Debian
Družina OS	podobni Unix (GNU/Linux)
Stanje	stabilno / aktivno
Izvorna koda	FOSS
Prva izdaja	15. september 1993 (1993-09-15)
Zadnja izdaja	12.10 / 15. marec 2025 (2025-03-15)
Razpoložljivi jeziki	mnogojezičen: angleščina slovenščina + 76 jezikov
Metoda posodobitve	APT (na voljo več vmesnikov)
Upravljalnik paketa	dpkg
Podprte platforme	x86-64, arm64, armel, armhf, i386, mips64el, ppc64el, s390x mips riscv64 (v delu)[1]
Vrsta jedra	monolitično
Userland	GNU
Privzeti uporabniški vmesnik	GNOME na DVD mediju Xfce na CD mediju KDE Plasma, Cinnamon, MATE, LXQt, LXDE dostopni na spletni strani
Licenca	prosto programje (večinoma GPL), v neprivzetih primerih tudi lastniško programje
Spletno mesto	www.debian.org

Zgodovina

Distribucija Debian je bila prvič objavljena 16. avgusta 1993. Napisal jo je tedaj še kot študent Ian Murdock. Ime Debian izvira iz kombinacije imena njegove tedanje partnerke (kasneje nekdanje žene) Debre Lynn in njegovega imena Ian. Murdock je bil vodja projekta Debian od avgusta 1993 do marca 1996.

Vodje projekta

Vodja	Prvo leto	Skupaj let	Starost ob prevzemu vodenja
Murdock, Ian	1993	3 a	20
Perens, Bruce	1996	2 b	38
Jackson, Ian	1998	1 c
Akkerman, Wichert	1999	2
Collins, Ben	2001	1
Garbee, Bdale	2002	1
Michlmayr, Martin	2003	2
Robinson, Branden	2005	1
Towns, Anthony	2006	1	27
Hocevar, Sam	2007	1	28
McIntyre, Steve	2008	2	34
Zacchiroli, Stefano	2010	3	31
Nussbaum, Lucas	2013	2
McGovern, Neil	2015	1
Dogguy, Mehdi	2016	1
Lamb, Chris	2017	2
Hartman, Sam	2019	1
Carter, Jonathan	2000	4	38
Andreas Tille	2024	trenutno

• ^a Od avgusta do marca
• ^b Od aprila do decembra
• ^c Od januarja do marca

Indeks izdaj

• stabilna distribucija z imenom »Bookworm« različica 12.0, izdana 10. junija 2023 po več kot dveh letih priprav.
• preskusna distribucija z imenom »Trixie«, ki vsebuje novejše programe in bo prešla v fazo stabilnega sistema, ko bo pripravljena.
• nestabilna distribucija z imenom »Sid«, kjer se programska oprema še razvija in ne bo nikoli uradno izdana (nestabilna distribucija ima vedno enako ime).

Starejše izdaje

Debian 5.0 »Lenny« z namizjem GNOME.

Debian je izdal sedemnajst velikih stabilnih izdaj:^[2]

legenda
stara izdaja; nepodprta
stara izdaja; še vedno podprta
trenutna izdaja
pregledna izdaja
prihodnja izdaja

TBA je angleška kratica in pomeni bo najavljeno.

različica	kodno ime	izdano	platforme	paketi	polna podpora	opombe
1.1	Buzz	1996-06-17	1	474	1996-09	dpkg, tranzicija ELF, Linux 2.0
1.2	Rex	1996-12-12	1	848	1996	-
1.3	Bo	1997-06-05	1	974	1998-05-14	-
2.0	Hamm	1998-07-24	2	≈ 1.500	1999-02-15	Tranzicija glibc, nova platforma: m68k
2.1	Slink	1999-03-09	4	≈ 2.250	2000-09-30	APT, novi platformi: alpha, sparc
2.2	Potato	2000-08-15	6	≈ 3.900	2003-06-30	Novi platformi: arm, powerpc
3.0	Woody	2002-07-19	11	≈ 8.500	2006-06-30	Nove platforme: hppa, ia64, mips, mipsel, s390
3.1	Sarge	2005-06-06	11	≈ 15.400	2008-03-31	Modularna inštalacija, poluradna podpora amd64
4.0	Etch	2007-04-08	11	≈ 18.000	2010-02-15	Grafična inštalacija, tranzicija udev, modularna tranzicija X.Org, nova platforma: amd64, opuščena platforma: m68k. Zadnja posodobitev 4.0r9 izdana 2010-05-22.
5.0	Lenny	2009-02-14	11+1	≈ 23.000	2012-02-06	Nova platforma/binarna ABI: armel. 32-bitna hardverska podpora SPARC opuščena. Polna podpora Eee PC. Zadnja posodobitev 5.0.10 izdana 2012-03-10.[3]
6.0	Squeeze	2011-02-06	9+2	≈ 29.000	2014-05-31	Nove platforme/jedra: kfreebsd-i386, kfreebsd-amd64, opuščene platforme: alpha, arm.[4] eglibc v skladu z glibc.[5] Odstranitev starih knjižnic, kot npr. GTK 1. Privzeto Linuxovo jedro očiščeno neprostega firmwarea.
7	Wheezy	2013-05-04	11+2	≈ 37.000	2018-05	Novi platformi: armhf, s390x Odstranitev starih knjižnic, kot npr. Qt3. Predstavitev podpore več platformam.
8	Jessie	2015-04-25	10	≈ 43.000	2020-06	systemd kot privzeti inicializacijski sistem
9	Stretch	17. junij 2017	10	≈ 52.000	2022-06
10	Buster	6. julij 2019	10	≈ 59.000	2024-06	nftables namesto iptables. Wayland namesto Xorg. AppArmor.
11	Bullseye	14. avgust 2021	9	59.551	2026-06
12	Bookworm	10. junij 2023	9	64.419	2028-06
13	Trixie	TBA	TBA	TBA	TBA
14	Forky	TBA	TBA	TBA	TBA
nestabilna	Sid	/	/	/	/

Kodirna imena za izdajo Debiana, so imena likov iz animiranega filma Svet igrač (Toy story). Ime različice 5.0 je posvečeno Thiemu Seuferju, zelo dejavnemu sodelavcu Debiana, predvsem zaradi prenosa na arhitekturo MIPS, ki je tragično umrl v avtomobilski nesreči 26. decembra 2008.^[6]

Paketi

Distribucija Debian se od ostalih razlikuje tudi po tem, da ima raznoliko strukturo nalaganja programske opreme. Vsi paketi, ki so vključeni v uradno Debianovo izdajo so prosto programje. To zagotavlja prosto uporabo in dobavo paketov in njihovo kompletno izvorno kodo. Distribucija Debian je, kar je vkjučeno v glavnino »main« sekcijo Debianovega arhiva.

Debian ponuja tudi ostale sekcije paketov, ki ne morejo biti vključeni v glavnino »main« distribucije, zaradi omejenih licenc ali pravnih zadev. Te vsebujejo:

• Prispevek »Contrib« - Paketi v tem sklopu so izdani s prosto licenco imetnika, vendar so odvisni od ostale programske opreme, ki ni prosta.
• Ne-prosta »Non-Free« - Paketi v tem sklopu so izdani z licenco, ki omejuje uporabo ali distribucijo programske opreme.

Platforme

Debian 4.0 »Etch« z namizjem KDE.

Delovna postaja HP 9000 C110 na osnovi arhitekture PA-RISC kjer se nalaga Debian GNU/Linux 5.0 »Lenny«

Z različico Trixie so uradno podprte sledeče platforme:

• amd64: x86-64 arhitektura z 64-bitnim okoljem in podporo za 32-bitno programsko opremo
• arm64: ARMv8-A arhitektura
• armel: podprta do različice Buster
• armhf: ARMv7
• mips64el: 64-bit MIPS
• mipsel: 32-bit MIPS
• ppc64el: PowerPC
• riscv64: 64-bit RISC-V
• s390x: namenjena zamenjavi s390

Neuradno podprte platforme, ki so del unstable distribucije:

• alpha: DEC Alpha arhitektura
• hppa: HP PA-RISC arhitektura
• hurd-i386: GNU Hurd jedro na IA-32 arhitekturi
• ia64: Intel Itanium
• loong64: LoongArch
• m68k: Motorola 68k arhitektura na Amiga, Atari, Macintosh in podobnih VME sistemih
• powerpc: 32-bit PowerPC
• ppc64: PowerPC64 arhitektura s podporo za 64-bit PowerPC CPUs z VMX
• sh4: Hitachi SuperH arhitektura
• sparc64: Sun SPARC arhitektura z 64-bit uporabniškim okoljem
• x32: x32 ABI uporabniško okolje za x86-64

Splošne značilnosti

Brez grafičnih vmesnikov osnovni OS različice 5.0 na trdem disku zavzame prostor približno 2,5 GB prostora, grafični vmesniki pa se razširijo na dodatnih 3 GB.

Distribucije, ki temeljijo na Debianu

• AntiX
• Damn Small Linux
• Devuan
• Kali Linux
• Knoppix
• Linspire, Freespire
• Linux Lite
• Mepis
• Mint Linux
• MX Linux
• Ubuntu, Kubuntu, Xubuntu, Edubuntu
• Xandros
• Zorin

Glej tudi

• seznam Linux distribucij
• GNU
• Linux
• odprta koda
• odprtokodna programska oprema
• prosto programje