Brezpilotno zračno plovilo

Brezpilotno zračno plovilo^[1] (UAV), sistem brezpilotnega zrakoplova^[2] (UAS), tudi brezpilotni letalnik^[3], preprosto »brezpilotnik« ali »dron«, je zrakoplov brez pilota. Upravljan je lahko daljinsko preko radijskih zvez (RC) ali pa deluje popolnoma avtonomno,^[4] s pomočjo naprednih tehnologij, kot so GPS, umetna inteligenca ali z uporabo t.i. računalniškega vida, ki je področje računalništva v zvezi z razumevanjem in interpretacijo slikovnih podatkov, pridobljenih s kamerami in raznimi senzorji.

Brezpilotno zračno plovilo
Elbit Systems Hermes 450 pri vzletu

Droni so bili sprva razviti za vojaške naloge, ki so bile za ljudi preveč nevarne ali zahtevne.^[5] Danes se uporabljajo tudi v številnih civilnih in komercialnih nalogah, z izboljšanjem tehnologij nadzora in zniževanjem stroškov se je namreč njihova uporaba razširila tudi na številne nevojaške načine uporabe^[6] kot so:

Civilni radijsko vodeni brezpilotnik v obliki heksakopterja

• zračno fotografiranje in snemanje,
• nadzor okolja in vremensko opazovanje,
• usmerjanje gasilskih enot pri gašenju požarov v naravi,
• precizno kmetijstvo,
• iskanje in reševanje,
• dostava izdelkov,
• inšpekcijski pregledi infrastrukture,
• zabava in dirke z droni.

Civilni brezpilotnik z videokamero

Zaradi svoje vsestranskosti in tehnološkega napredka so droni postali nepogrešljivo orodje v sodobni družbi, tako v civilnem kot vojaškem sektorju.

Vojaška uporaba brezpilotnih letalnikov

Pregled vojaškega brezpilotnika RQ-7B Shadow pred poletom

• zbiranje obveščevalnih podatkov, opazovanje, izvidništvo,
• neposredni zračni napadi, podpora kopenskim vojaškim enotam,
• t.i. »kamikaze droni« se naloženi z eksplozivom zaletijo v tarče,
• izstreljevanje raket ali bomb na določene cilje,
• uničevanje vozil, skladišč in infrastrukture,

Roj med seboj povezanih dronov

• likvidacija posameznikov ali uničenje strateških objektov,
• t.i. »roji dronov« (več deset, sto ali celo več tisoč dronov) deluje usklajeno kot enota, pogosto s pomočjo umetne intelegence. Namesto da vsak dron deluje samostojno, se roji obnašajo kot inteligentna mreža, ki se lahko prilagaja, komunicira in izvaja kompleksne naloge.^[7]

Zgodovina

Prvi koncepti brezpilotnih zrakoplovov segajo v 19. stoletje, ko so se pojavile ideje o samodejnih balonih in raketah. Leta 1898 je Nikola Tesla predstavil vodno plovilo na električni pogon, kar je bil eden prvih primerov radijsko vodenega sistema.^[8] Med prvo svetovno vojno so v ZDA preizkušali prva brezpilotna letala, npr. Kettering Bug (1918),^[9] ki so bila zasnovana kot leteča bomba. Te naprave so bile eksperimentalne in niso bile množično uporabljane. Med drugo svetovno vojno je Nemčija razvila in uporabljala leteči bombi V-1 in V-2, ki sta bili podobni tako brezpilotnemu letalniku kot balistični raketi. ZDA in Združeno kraljestvo sta eksperimentirala z brezpilotnimi tarčami za urjenje zračne obrambe. Izrael je postal pionir na področju taktičnih dronov v 1970-ih letih, in tudi njihove uporabe v elektronskem vojskovanju. Oborožene sile ZDA so razvile sisteme, kot je RQ-2 Pioneer, ki so jih uporabljale v Zalivski vojni.

Zakon o letalstvu (Slovenija)

Dopolnitve zakona

Zaradi uvedbe brezpilotnih letalnikov in dronov za dostavo je bil zakon zaradi usklajevanja z evropskimi predpisi in zagotavljanja varnosti v zračnem prostoru koncem leta 2024 dopolnjen:^[10]

• Obvezna registracija: vsak operater drona ali brezpilotnega letalnika, ki ima napravo s kamero (tudi če tehta manj kot 250 g) se mora registrirati;
• Usposabljanje: piloti daljinsko vodenih letalnikov morajo opraviti spletni tečaj in teoretični izpit;
• Kategorije dronov in letalnikov:
  • Odprta kategorija velja za rekreativne in manj tvegane polete (do 25 kg, do 120 m višine, vodenje v vidnem polju);
  • Posebna kategorija zahteva dodatne deklaracije ali certifikate, odvisno od stopnje tveganja;
  • Certificirana kategorija velja za kompleksne operacije, kot je prevoz ljudi ali tovora.
• Omejitve in prepovedi:
  • prepoved letenja nad urbanimi območji: brez posebnega dovoljenja droni in brezpilotni letalniki ne smejo leteti nad stanovanjskimi, poslovnimi ali rekreacijskimi objekti.
  • prepoved komercialne uporabe in podobnih dejavnosti: opravljanje snemanja, oglaševanja, nadzora iz zraka, znanstvenih raziskav se ne smejo izvajati brez odobritve pristojnega organa,
  • omejitve in prepovedi letenja: na spletni strani Agencije za civilno letalstvo je interaktivni zemljevid s prikazom območij, kjer je letenje z droni ali brezpilotnimi letalniki povsem prepovedano ali omejeno, posebej to velja v bližini letališč.
• Zavarovanje odgovornosti: zavarovanje je obvezno za dron ali brezpilotni letalnik z maksimalno težo nad 20 kg, priporočljivo pa je tudi za lažje naprave, odvisno od hitrosti in načina uporabe.

Glej tudi

• Dron za dostavo
• Brezpilotno bojno letalo
• seznam svetovnih vojaških brezpilotnih letal