Pilot

From Wikipedia, the free encyclopedia

Pilot
Remove ads
Za druge pomene glej Pilot (razločitev).

Pilót (fra. pilote, zastarelo tudi letalec) je poklic osebe, ki karierno upravlja zrakoplov in nadzoruje let zrakoplova z upravljanjem njegovih kontrol letenja ter ima zato ustrezno licenco (CPL oz. ATPL) in vsa ustrezna pooblastila (type rating, class rating) ter certifikate (LVO, Dangerous goods ipd). Vsaka pilotska pot se prične v certificirani letalski šoli, sama fakulteta brez letenja ne vodi do licenc in pooblastil, ki jih potrebuje pilot. Tipično traja aktivno šolanje za privatnega pilota 6 mesecev, 3 leta za poklicnega pilota in 7 let aktivnega letenja, da kadet pridobi licenco prometnega pilota. Da kopilot postane kapitan v klasičnih letalskih družbah traja okoli 15 let, na letalih z dolgim dosegom pa traja to še precej dlje, čakalna doba da lahko gre kopilot iz drugih letal za kopilota na 747 v DLH je 13 let. Tipično je klasični linijski pilot pol kariere kopilot in drugo polovico kariere kapitan na letslih, ki zahteva dva pilota. V slabših družbah gre napredovanje bistveno hitreje, vendar se potem čin ne prenaša v boljše družbe.

Thumb
Linijski piloti Airbus A320

Pilote, ki letijo letala izključno za zabavo imenujemo ne komercialni ali športni, pravilno se imenujejo privatni piloti, saj lahko letijo letala le za užitek. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke v pilotski kabini. Linijski prometni piloti veljajo za najbolj izšolane ljudi na sploh. Pilotski poklic je zelo zahteven s stalno odsotnostjo od doma, brez letnega dopusta, prostih vikendov in nočnimi leti zaradi tega nekateri preprosto ne zdržijo takšnega načina življenja.

Osnovna delitev pilotov je na civilne in vojaške.

Mednarodni dan linijskih pilotov je 26.april, v čast prvega poleta turškega pilota Fesa Evrensev 1912, ki je bil prvi predsednik uprave Turkish Airlines leta 1933, praznik se praznuje od leta 2014 glede na sklep IFALPA (ang. International Federation of Air Line Pilots' Associations) na predlog TALPA Turkish Airlines Pilots Association (tur. Türkiye Havayolu Pilotları Derneği).

Remove ads

Delitev pilotov

Glede na službo

Thumb
pilot opravlja predpoletni obhod letala

Civilni piloti

Thumb
Pilot na šolskem letalu T-38 Talon

Vojaški piloti

Glede na tip zrakoplova

Glede na tip licence*

  • PPL(A) privatni (t.i. športni) pilot letala, z njo lahko leti pilot za zabavo ne komercialno
  • CPL(A) poklicni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan na letalih z MTOW do 5700 kg (12500lbs) in kot kopilot na težjih letalih
  • ATPL(A) prometni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan tudi na najtežjih letalih

* obstajajo tudi druge pilotske licence: ULN, LAPL, MPL; ki pa niso mednarodno prizane skladno z organizacijo ICAO, predvsem operaterje zelo lahkih letalnih naprav pogosto imenujemo upravljavci letalne naprave namesto piloti

Thumb
Dvomotorna letala nudijo posebno zabavno letenje Beechcraft Baron

Komercialni ali nekomercialni pilot

  • Privatni ali športni pilot se z letalstvom ukvarjajo ljubiteljsko in leti nekomercialno, večinoma na enomotornih letalih, čeprav ni omejitve, da pilot z licenco PPL(A), ne more leteti večmotornega letala, če se na njega prešola, mnogi zelo radi letijo dvomotorna letala za zabavo. Za potrebe športnega letenja se zahteva zdravniški pregled II. razreda.
  • Komercialni piloti so tisti piloti, ki imajo licence CPL(A) in ATPL(A) in letijo za plačilo. Profesionalni piloti letijo velika potniška in tovorna letala – redne linije, čarterje, manjša reaktivna poslovna letala, večmotorna potniška propelerska letala, enomotorna letala. Poleg letenja so profesionalni piloti tudi poklicni inštruktorji letenja, ki šolajo bodoče športne in poklicne pilote. Profesionalni piloti se vsi začnejo najprej šolati za licenco PPL(A), ki jo imajo športni piloti, ampak nato šolanje nadaljujejo. Za potrebe profesionalnega letenja se zahteva zdravniški pregled I. razreda.
Remove ads

Vojaški pilot

Glavni članek: vojaški pilot

Thumb
Dassault Rafale

Vojaški pilot so v osnovi vojaki in je njihovo delovanje ozemeljsko večinoma omejeno znotraj nacionalnih meja. Za vojaške pilote se zahteva častniška šola za katero osnova je fakulteta. Vojaški piloti ne dosegajo takega števila ur kot civilni ampak redko kateri presežejo 3000 ur ob upokojitvi (civilni piloti jih imajo preko 20 000 ur ob upokojitvi). V zgodovini je veliko vplivnih ljudi (Jurij Kraigher, Frank Gorenc, George H. W. Bush, George Walker Bush, Eddie Rickenbacker, John McCain, William, valižanski princ, Princ Filip, vojvoda Edinburški, Antoine de Saint-Exupéry, Erhard Milch) bilo šolano s strani letalskih sil, saj so zahodne vojaške letalske akademije nudile izjemno kvalitetno strokovno, psihično in fizično izobrazbo. Letalske akademije, dajejo izredno kvaliteten kader in ti ljudje so običajno tudi zelo uspešni v privatnem življenju, mnogo je poslovnežev, ki so bili v mladosti šolani v letalskih akademijah in so zelo uspeli ter ohranjajo zdrav športen način življenja in so vitalni pozno v starost. Veliko mladih fantov in deklet, ki niso kapitalsko dovolj močni se zaradi sponzoriranih programov usposabljanja s strani države odloči za vojaško kariero in ostanejo v vojski vse do upokojitve, saj za potrebe letalskih sil nikoli ne dosežejo konkurečnih komercialnih tržnih zahtev za prometne pilote. Najobsežnejše šolanje v vojski imajo vojaški testni pilot, kandidati za testne vojaške pilote morajo imeti preko tisoč ur na nadzvočnih letalih, da jih pričnejo šolat (šolajo jih samo štiri države: ZK: ETPS: Empire Test Pilots' School 1943, ZDA: USAF TPS 1944 in USN TPS 1945, Francija: EPNER: École du Personnel Navigant d’Essais et de Réception 1946, Rusija: FTPS: Fedotov Test Pilot School 1947). Običajno v procesu šolanja testnega pilota kadidati letijo tako z civilnimi potniškimi letali kot vojaški zrakoplovi vseh vrst ter celo jadralnimi letali, kandidate se usposobi do te mere, da so sposobni napisati kompletne operativne priročnike letal na osnovi testnih letov in morejo zelo dobro poznati letalske predpise certifikacije zrakoplovov (FAR oz. CS 25, 23, 22).

Thumb
Pilot pred bombnikom A-20 1942

Cena ure letenja z modernim francoskim lovcem Dassault Rafale znese okvirno 20.000 eur na uro letenja, letenje z najboljšim ameriškim lovcem Lockheed Martin F-35 Lightning II znese strošek ure letanja okoli 50.000 dolarjev na uro. Strošek šolanja vojaškega pilota stane več kot civilnega, ker so vsi stroški letenja tudi neposredni stroški šolanja - letala ne dajejo prihodka (če bi bilo isto pri prometnih pilotih bi šolanje stalo 10 do 30 miljonov) in znašajo (leto 2023)[1]:

Vsi seveda najprej začnejo na manjših šolskih letalih.

Remove ads

Civilni pilot

Thumb
Poslovni pilot Gulfstream

Poklicno šolanje civilnih pilotov je drago in množičnost je omejena, saj si kandidati krijejo vso šolanje sami, kar znese okvirno okoli sto pedest tisoč eurov do zaposlitve oz. do prejemanja plačila na velikem potniškem letalu (npr. A320, B737, E-190). Fantje in dekleta, ki se opogumijo in se podajo v letalsko prometno kariero se popolnoma adaptirajo na svojo kariero, saj to ni samo poklic ampak je način življenja. Ti mladi ljudje zelo cenijo svojo delo, saj je za doseg cilja postati prometni pilot, potrebno vložiti denar, čas, trud in biti sposoben odditi v svet ter na koncu imeti še srečo in se dokopati do prve službe kot kopilot na zelo konkurenčnem tržišču. Samo izjemno motivirani se na koncu prebijejo skozi teoretične izpite in uspešno opravijo vsa šolanja. Intenzivno šolanje skupaj s teorijo preverja ali ima kandidat prave karakteristike za pilota.

Veliko ljudi nima primernih karakternih lastnosti za delo v letalstvu in preprosto ne zdržijo življenskega stila pilota, ki ne pozna splošnih družbenih navad in zahteva nenehno prilagajanje spremembam delovnega urnika ter ne pozna konceptov letnega dopusta med sezono, vikendov in neprilagodljivosti. Večina ima problem, da se primerja s kolegi, ki nimajo iste kariere in lahko planirajo družinske praznike, opravke, letne dopuste ipd ter so pogosto razočarani. Linijski piloti pravijo zase, da živijo iz kovčka, saj je to edina osebna stvar, ki jo imajo vedno s seboj.

Tipično uporabljajo linijski piloti dva kovčka enega imajo vedno pri sebi v cockpitu t.i. pilot trolley oz. pilotski kovček tipično 45x40x24 cm na dveh kolesih (potni nalog z dokumenti, letalska pilotska knjižica, certifikati, licenca, zdravniško spričevalo, airline ID, tablica, mobilni telefon, denarnica, ključi, potni list, kemični svinčniki, beležka z zapiski, očala, odsevnik, dežni plašč, čepi za ušesa, žepna svetilka, vlažilna krema za kožo, balzam za usnice, kapljice za oči, sprej za nos, razkužilo za cockpit, suhi in vlažilni robčki, parfum, beljakovinske ploščice, kava/čaj, powerbank, slušalke, polnilec, minimalna kozmetika, minimalna lekarna in rezervna srajca ter rezervna civilna obleka) in v kabini kabinski kovček 55x40x20 cm z štirimi 360 stopinjskimi vrtljivimi kolesi (srajce, perilo, velika kozmetika, velika lekarna, napajalnik, insekticid proti komarjem razpršilo in tablete za v električni grelnik za sobo, civilna oblačila, civilni čevlji, hrana, vitamini in športna torba vreča nahrbtnik iz blaga ter športna oblačila). Kovčki morejo biti posebej kvalitetni saj so neprestano v uporabi. Sistemsko so narejeni tako da se da manjši kovček nasadi na večjega in se ga vozi kot enega.

Cena ure letenja z modernim transportnim letalom Airbus A320 je okoli 10.000 eurov na uro letenja. Celotni stroški kvalitetnega šolanja (Operator Courses Training) linijskega pilota so še večji in znesejo okvirno še dodatnih trideset tisoč eurov, ki jih nosi tipično letalska družba (usposabljanje iz: CRM, EFB, Fatigue, Briefings, PPS, OP, Security, SMS, LVO, IATA DGR, Evacuation, Firefighting, Ditching, Line Training, Safety Equipment, First Aid, Fleet Variants, OM, Air Law and Sector contract). Letenje zrakoplovov kot pilot nikoli ni bilo dostopno ljudskim množicam ampak so do njega imeli dostop izbranci. V kapitalističnih družbah (ZDA, Združeno Kraljestvo, Nemčija, Francija, Italija, Slovenija, Grčija, Singapur, Avstralija, Nova Zelandija itd.) so to ekonomsko močnejši posamezniki, medtem ko so v komunističnih družbenih ureditvah (Ljudska republika Kitajska, Socialistična republika Vietnam, Republika Kuba, Federativna ljudska republika Jugoslavija, Ljudska demokratična republika Laos itd.) ali eno partijskih sistemih (Eritreja, Demokratična arabska republika Sahara, Venezuela, Sirija, Ruanda, Kambodža) to v večini člani partije oz. političnih strank.

Nekateri drugi člani letalske posadke, kot so nekoč bili letalski inženirji, navigatorji in radio operaterji (npr. letala Douglas DC-6, Lockheed Constellation, Boeing 307 Stratoliner, Martin M-130, Sikorsky S-42, Boeing 314 Clipper, Boeing 377 Stratocruiser, Bristol Britannia, Iljušin Il-18, De Havilland Comet, Tupoljev Tu-104, Boeing 707, Convair 880, Vickers VC10, DC-10, Boeing 727, L-1011, DC-8, Airbus A300,Iljušin Il-62, Iljušin Il-86, Tupoljev Tu-154), se prav tako štejejo za letalce - letalske častnike, ker sodelujejo pri upravljanju navigacijskih in motornih sistemov letala, niso pa piloti. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke (ang. flight crew) letala v pilotski kabini (ang. cockpit). Drugi člani posadke, kot so mehaniki in zemeljsko osebje niso razvrščeni kot letalci, so pa lahko del posadke po potrebi. Stevardese so del kabinskega osebja in niso letalski časniki.

V Sloveniji ima poklicno civilno licenco za motorno letalo 0,03 % celotnega prebivalstva oz. 600 prebivalcev[2] od tega deleža jih ima polovica torej okoli 300 privilegije prometnih pilotov (za primerjavo doktorjev znanosti je 98% več kot prometnih pilotov oz. na 50 doktorjev znanosti je en prometni pilot).

Thumb
Linijska pilota na Airbus A319

Leta 2017 je bilo v svetu samo 290 000 prometnih pilotov (ali 36 prometnih pilotov na milijon prebivalcev) od tega se jih bo 105 000 upokojilo do 2027 in ocenjuje se da se bo potrebovalo še 250 000 novih do leta 2027 glede na ocene CAE Inc., da se bo zadovoljilo potrebam svetovnega trga. Šolanje je zahtevno, drago in dolgotrajno, saj se danes zahteva bistveno več certifikatov od pilotov kot v preteklosti. Največ 90 000 novih pilotov se bo potrebovalo v aziji, 85 000 v ameriki in 50 000 v evropi ter 30 000 na bližnjem vzhodu.[3] Za primerjavo leta 2019 je bilo svetovno število zdravnikov 12 800 000 (ali 1600 zdravnikov na milijon prebivalcev).[4] Za občutek med drugo svetovno vojno je bilo vojaških pilotov nekaj miljonov (ZDA, Luftwaffe, RAF, Sovjetsko letalstvo, Japonsko letalstvo, Italjansko letalstvo). Med drugo svetovno vojno je v USAF bilo decembra 1944 aktivnih 41.600 letal in 1.259.000 ljudi, RAF je imel maja 1945 9.200 letal 1.079.835 ljudi od tega 193.313 letalcev in 886.522 zemljskega osebja.[5]

Vsi piloti najprej opravijo zdravniški pregled II. razreda in začnejo letenje na enomotornih batnih letalih (npr. Cessna 152 ali Piper Tomahawk) velikokrat je to v začetku v aeroklubu z EASA ATO šolo in potem po pridobitvi PPL(A) privatne licence opravijo obsežno teorijo ATPL(A) frozen (na agenciji za civilno letalstvo). Teorija ATPL(A) je velik filter uspešnosti kadidatov za nekatere je nepremostljiva in je osnova za kakeršnokoli poklicno delo v letalstvo. Po opravljeni ATPL(A) teoriji kandidati pričnejo inštrumentalno letenje ter napredujejo na zahtevnejša enomotorna letala z uvljačljivim podvozjem (npr. Beechcraft Bonanza, Cessna Centurion, Commander 114, Piper Comanche) nadaljujejo na večmotorna batna letala (npr. Cessna 340, Piper Seneca, Piper Twin Comanche) ter opravijo zdravniški pregled I. razreda, približno 1 od 4 ljudi lahko opravi psihofizične kriterije za komercialnega pilota (očala so dovoljena) in pridobi licenco poklicnega pilota CPL(A). Potrebno je poudarit da poklicna licenca CPL sama po sebi ne nudi nič in da je lahko oseba plačana za delo potrebuje še nadaljnjo usposabljanje za tip letala, operacija itd. Za poklicno licenco potrebujejo minimalno 200 ur letenja in potem gredo na type rating za turbo propelerska (npr. Dash 8, ATR 72, King Air) ali reaktivna letala (npr. Airbus A320, Boeing 737, Embraer E-Jet) na katerih naredijo še line training, ki obsega okoli sto do dvestopedeset komercialnih letov, kasneje kot kopiloti pridobijo še licenco prometnega pilota ATPL(A) za katero potrebujejo minimalno 1500 ur letenja. Cel proces letalskega usposabljanja linijskega pilota stane okoli sto petdeset tisoč eur in traja v povprečju 7 aktivnih let, kandidati si ga krijejo sami.

Remove ads

Civilni certifikacijski sistemi

Thumb
EASA krovna letalska organizacija v EU

Različne države (Kitajska, Turčija, Združeni arabski emirati) oz. skupine držav (EU, ZDA) uporabljajo različne certifikacijske sisteme in piloti imajo različne licence, ki me seboj niso enakovredne niti niso preprosto izmenljive ampak mora iti pilot, če hoče pridobiti licenco v drugem sistemu skozi postopek konverzije licence (dodatni izpiti vsaj iz letalskega prava, ponekod praktični izpiti ipd.), da pridobi drugo licenco. Če gre evropski pilot na dopust v ZDA in ima evropsko licenco EASA in želi za zabavo leteti letala nekomercialno v ZDA, pa običajno zadovoljuje preprostejši postopek validacije, kjer na osnovi njegove trenutne licence (npr. EASA ATPL(A)) pridobi privilegije FAA PPL(A) za maksimalno čas veljavnosti njegove evropske licence.

Thumb
FAA ureja vse vidike civilne letalstva v ZDA

Največji sistemi licenciranja v svetu so: EASA - European Aviation Safety Agency, FAA - Federal Aviation Administration, JAA - Joint Aviation Authorities (zastarelo), UK CAA - Civil Aviation Authority (United Kingdom), CASA - Civil Aviation Safety Authority, TCCA - Transport Canada Civil Aviation, SHGM - Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü idr.

Thumb
ICAO Svetovna Mednarodna organizacija civilnega letalstva

Zakaj pa je pomembno katero licenco ima pilot? Ker z EASA licenco lahko pilot leti vse zrakoplove, ki so registrirani v državah EU (Nemčija, Francija, Polska, Italjia, Grčija itd) po celem svetu. Ne more pa pilot z EASA licenco leteti neposredno letala registrirana v Turčiji, ampak potrebuje turško licenco oz. validacijo, z turško licenco lahko pilot leti samo turška letala po celem svetu ne more pa leteti vseh drugi letal, registriranih v katerikoli drugi državi. Tako je z uvedbo EASA licence avtomatsko postal evropski sistem z množico držav izredno enoten v smislu izemenljivosti letal in pilotov. Pri temu pa je potrebno povedati, da svetovno priznane licence - mednarodne so samo PPL, CPL, ATPL (s katermi lahko pilot leti po celem svetu), nacionalne licence - državne ULN, LAPL (področje EU), MPL (področje EU) so nacionalne licence ali regionalne in z njimi lahko pilot leti samo na področju države ali regije, ker jih mednarodna letalska organizacija ICAO ne priznava zatorej se je bolje tem licencam izgoniti, če je to le mogoče, saj nimajo mednarodne veljave in so lahko prej ali slej ukinjene.

Thumb
Nemška EASA PPL (A) - Pilotska privatna licenca (športni pilot motornega letala)
Več informacij Kratica, Pomen ...
Remove ads

Šolanje prometnega pilota

Thumb
IFR/SE šolanje na simulatorju FNTP II za enomotorna letala npr. Piper PA-28

Prometni piloti velikih potniških letal potrebujejo leta usposabljanja, da dosežejo vse kvalifikaciji, ki so potrebne za vodjo zrakoplova na komercialnih potniških letih in veliko ur letenja. Prometni linijski piloti veljajo za najbolj izšolane posameznike na sploh, saj se njihovo šolanje in periodično usposabljanje ne zaključi do upokojitve. Minimalna formalna izobrazba je zaključena srednja šola s poklicno maturo, na kar pilot nadaljuje strokovno šolanje na letalih in teorijo ATPL za prometne pilote, ki je po obsegu primerljiva s fakulteto ter za marsikoga prevelik zalogaj. Samo določeni nacionalni prevozniki zahtevajo fakulteto (180 ECTS) in znanje nacionalnega jezika (ICAO level). Stroški šolanja prometnega pilota so visoki in si jih kandidati sami krijejo, zaradi česar je to dostopno le ekonomsko močnejšim posameznikom. Konec 1980 je bila cena šolanja v Jugoslaviji 85 000 DEM (nemških mark) za pilote, ki so se šolali v šoli takratnega državnega prevoznika JAT. Danes se stroški gibajo od 100 000 USD do 300 000 USD odvisno od tega v katerem delu sveta se kandidati šolajo, saj so stroški letalskih šol po nekod 150% višji zaradi različnih državnih režimov in svobodnega letenja ni.

Thumb
IFR/ME šolanje na večmotornih letalih na simulatorju FNTP II npr. Piper PA-34 Seneca

Da kandidat postane prometni pilot, more najprej odiiti v certifcirano letalsko šolo ATO. Kandidati se lahko šolajo na dva načina modularno ali itegrirano. Modularno usposabljanje pomeni da opravlja posamezne ratinge z izpiti in se mu pridobljene kvalifikacije sproti vpisujejo v licenco. Pri itegriranem usposabljanju kadnidat pride do opravljenih pooblastil šele ko pridobi licenco poklicnega pilota oz. v določenih primerih ko je vezan na družbo (MPA licenca) še kasneje. Najhitrejša pot do službe v cockpitu je z šolanjem v letaslkih akademijah oz. profesionalnih letaslkih šolah, pri čemer se priporoča, da imajo kadnidati jasno izdelano vizijo, kjer se nameravajo zaposliti in zato pripravljena finančna sredstva, ki znašajo ovrino okoli 130 tisoč EUR, vendar samo finance niso dovolj potrebno je tudi veliko truda in potrepljenja ter dobro sodelovanje z letalskimi kolegi.

Minimum je 1500 ur letenja, da poklicni pilot CPL(A) pridobi licenco prometnega pilota ATPL(A). Bistvene kvalifikacije pilota so ratingi - privilegiji za izvajanje določenih operacij in licenca, prometni piloti se obnovitveno šolajo najmanj na vsakih šest mesecev na simulatorjih letenja, v kvalitetnejših letalskih družbah celo na vsake tri mesece. Piloti letal morajo dovolj dobro obvladovati angleški jezik, saj je več kot 95% svetovne literature v angleščini, kot tudi vsa komunikacija med člani posadke, kontrolo letenja idr. Strokovna področja, ki so pomembna za pilote: operativni postopki, radio navigacija, masa in težišče, zmogljivosti letal, načrtovanje letenja, letalska avionika - inštrumenti, aerodinamika, letalska meteorologija idr.


Več informacij Vrsta pooblastila, licence oz. zahteve, Opis ...
Remove ads

Delovni dan prometnega pilota

Vsi civilni piloti imajo svojo bazo - bazično letališče s katerega začnejo svojo delovno obveznost in na katerega se na koncu vrnejo po izmeni (včasih isti dan včasih po več dneh). Veliko prespijo po hotelih. Pilotova služba se običajno začne uro do dve ure pred letom v pisarni, kjer pregleda vso dokumentacijo leta: METEO, NOTAMe, vpisane MEL predmete in njihove operativne procedure ter morebitne omejitve categorije pri nizski vidljivosti, seznam članov posadke, operativni načrt poleta, naroči gorivo in opravi briefing s posadko s posebnostmi leta ter gre na pregled potnih listov in varnostni pregled. Nadaljuje se na letalu kjer se opravi predpoletni obhod letala, izračun mase in težišča, sprejme zadnjo vremensko radio poročilo ATIS, izračuna vzletne zmogljivosti letala in pripravi pilotska kabina z računalniki na let ter opravi odletni briefing in briefing v prisilnih primerih. Letalo se vedno prevzame od inženirjev (ki so na letalu že vsaj eno uro pred piloti), če sta pilota zadovoljna s stanjem letala. Tekom leta piloti vsake trideset minut preračunajo porabo goriva in vsako uro preverijo tolerance višinomerjev (RVSM), vse skozi so na radijski vezi s kontrolo letenja in spremljajo razvoj vremena preko vremenskega radarja. Na vsaki obratni točki zapišejo čas preleta le-te ATA in ga primerjajo z izračunanim časom ETA. Pred pristankom sprejmejo zadnjo vremensko radio sporočilo ATIS za destinacijo in naredijo briefing s pripravo za pristanek in neuspeli prilet ter za voženje po zemlji, po izključitvi motorjev zapiše porabljeno gorivo in gorivo na krovu ter še zadnjič preračuna ali ima puščanje goriva. Ko se letalo parkira imajo največ dela, saj se morejo pripravit za naslednji let - naslednji sektor. Čas na zemlji znaša okoli 45 minut, potrebno je pripraviti: izračun mase in težišča ter dati navodila zemeljski operativi za nalaganje letala, naročiti gorivo, narediti obhod letala, izračun zmogljivosti, priprava računalnika letala za naslednji let, prejeti zadnjo vremensko sporočilo ATIS, prejeti odletno dovoljenje kontrole, opraviti briefing za odlet, prejeti dovoljenje za zagon motorjev, prejeti dovoljenje za voženje do steze in na koncu še vzletno dovoljenje itd. Tipično piloti na dan naredijo okoli 4 takšne lete. Po izkrcanju potnikov se letalu na zadnjem letu posadke preda inženirjem in javi morebitne tehnične napake. Pilotova služba se zaključi običajno 30 minut po pristanku, ko odda vso dokumentacijo, opravi pregled potnega lista in zapusti prostore letališča. V kolikor zaključi v bazi gre domov, v kolikor zaključi drugje gre s kombijem z ostalo posadko do hotela. V službi so lahko piloti od 9-13 ur na dan odvisno od števila letov in ure v dnevu. V enem mesecu smejo biti v službi 190 ur in odleteti 100 ur.

Remove ads

Civilne pilotske uniforme

Thumb
Pilotska uniforma izhaja iz mornarice

Civilne pilotske uniforme so se začele pojavljati, ko so prišla v uporabo letala z zaprto kabino. Pred tem so piloti leteli v usnjenih jaknah z velikimi žepi za zemljevide in računala ter kapah iz usnja in z očali proti vetru. Tako so poštarski piloti po prvi svetovni vojni nosili relativno vojaško usnjeno upravo, podobno so uporabljali tudi piloti v potniških letalih, kar je povzročalo nervozo potnikom in dvom v njihove sposobnosti, saj so bili tipično to zelo mladi fantje.

Uniforme pilotov je prva uvedla ameriška letalska družba Pan Am[6] leta 1931. Za osnovo so vzeli mornariško časniško uniformo z belo kapo in dvojnimi zlatimi gumbi ter krili na levi strani suknjiča. Elegantne hlače na črto se nosijo z črnim usnjenim pasom, hlače so običajno iz volne s čimer so tople pozimi in hladne poleti. Kapa ima tipično logo letalske družbe, rokavi suknjiča črte položaja časnika in tudi srajca z epoletami z črtami položaja časnika in kravato. Suknjič ima notranje žepe za potni list. Srajce imajo luknjo v žepih ki je namenjena nošnji kemičnega svinčnika, da ga ima pilot vedno pri roki, ter žepe za ID kartico in žepno svetilko. K uniformi se nosijo salonski usnjeni črni čevlji ali elegantni gležnarji, če se leti v hladnejšem podnebju. Pozimi se nosi eleganten volnen topel mornariški plašč na dvojno zapiranje poleg suknjiča. Del zimskih oblačil je še topel volnen pulover.

Thumb
Poštni pilot 1926 - pred pojavom pilotske civilne uniforme
Thumb
Pilota Tasman Empire Airways in Pan Am 1939

Primarni namen pilotske uniforme je še danes enak in sicer, da potniki vidijo uradno osebo oblečeno v elegantnega letalskega strokovnjaka, in s tem pomiri živčne potnike, da so bolj samozavestni glede potovanja. Sekundarni namen pilotske uniforme je da predstavlja letalsko družbo in stari letalski rek pravi: "kakšna je uniforma družbe takšna je letalska družba". Pilot manifestira v pilotski uniformi s svojo pojavo. Potniki si zelo dobro zapomnijo kako je bil oblečen pilot in to predstavlja sliko družbe. Pilotska uniforma je v svoji osnovi svečana uniforma, v kateri je tudi precej udobno opravljati dolžnosti letalske posadke. Pilotske uniforme so tudi relativno drage, saj jih posebej v nacionalnih prevoznikih šivajo prestižne šivalnice z nacionalno tradicijo in pod svojo blagovno znamko narejene posebej za družbo. Tipično imajo piloti cel komplet zimskih in letnih oblačil vključno z plašči in dvojnimi kovčki eden pilotski trolley za v cockpit in eden kabinski za oblačila. Pilotske kape imajo vse družbe zveste letalski tradiciji. Čini, ki so na uniformi so odvisni od letalske družbe in se razlikujejo od družbe do družbe, splošno velja da nosi štiri črtice na rokavu kapitan letala, ponekod inštruktorji nosijo še dodatno zvezdo (Emirates), kopiloti nosijo tri ali dve črtice odvisno od sistema v družbi (tri črtice pomenijo ATPL v nekaterih družbah, v drugih pa pomenijo več kot 5 let služenja v dotični družbi t.i. senior oficir) tipično rade nacionalne družbe koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg senjoriti, dve črtici nosi tudi letalski inženir, navigator ali radio operater ali svež kopilot (če prav ima preko 4000 ur ozkontrupnih letal) na širokotrupnem letalu (British Airways) eno črtico nosi kabinsko osebje in kadeti do poklicne licence.

Več informacij Št. črtic, Pomen ...
Remove ads

Letalska kultura

Thumb
General Douglas MacArthur z letalskimi očali leta 1944

Letalstvo je neposredno povezano s celim kupom izdelkov, ki jih uporabljajo piloti tako vojaški kot civilni in s temi izdelki se je razvila t.i. letalska kultura, ki temelji na popularnih izdelkih oz. blagovnih znamkah, ki jih radi uporabljajo letalci in pogosto v ostalih panogah ali široki potrošnji niso vedno iskane. Popularnost posameznih artiklov se je naredila zaradi vojn, določenih znanih letalskih družb, priljubljene uporabe ali znanih osebnostih, ki so določene izdelke uporabljale ter filmske industrije in močnega oglaševanja v določenem obdobju.

Thumb
Princ Viljem Aleksander Nizozemski pred letalom Beechcraft Bonanza na letalski akademiji 1987, danes pilot v KLM-u

Pričetek letalske kulture je bil v 1930ih z globalnim vplivom družbe Pan Am (1927-91) na civilno letalsko sfero in uvajanjem novitet v civilnem zračnem prevozu, v evropi so imele vpliv še Deutsche Luft Hansa (1926-45), Swissair (1931-02), KLM (1919-danes) in Air France (1919 imenovana SGTA-danes).

Drugi mejnik je bila druga svetovna vojna in vpliv nemškega vojnega letalstva v evropi ter predvsem ameriškega vojaškega letalstva na celi svet, ki je končalo drugo svetovno vojno z atomsko bombo. Za Luftwaffe je bilo proizvedenih 119.871 letal[7] v njem je med celotno vojno delovalo 3.4 milijone ljudi od tega okoli pol pilotov. Združene države amerike so od junija 1939 do avgusta 1945 izšolale 1.561.288 pilotov[8] na letalskih vojnih akademijah za potrebe ameriškega vojnega letalstva (toliko pilotov ni bilo nikoli več pozneje) in proizvedle 300.000 letal, v letalstvu je služilo preko 3 miljone ljudi, s temi številkami so za vedno spremenili pomen letalstva v svetovnem merilu.[9]

Konec 1950ih je Pan Am z uvedbo dobe reaktivnih letal (ang. Jet age): Boeing 707, Douglas DC-8; zabave na krovu ural ledino civilnega letalstva, leta 1959 je prvič v zgodovini več ljudi prečkalo atlantik z letalom B-707 kot pa z čezoceanskimi ladjami pomorskih družb White Star Line in Cunard Line. Navdih za aluminjasto prtljago prihaja od B-707 in Ju-52.

Znani piloti

Vsekakor pa so piloti, ki so bili znane osebnosti[10][11][12] določeno časovno obdobje največji ambasadorji letalstva.

Thumb
Slovenka Kristina Gorišek Novaković, prva jugoslovanska pilotka, šolanje v vojski si je plačala sama, šolanje je uspešno zaključila leta 1934
Thumb
John Travolta v cockpitu Boeing 707, 2002
Thumb
Harrison Ford za krmilom NAA B-25 Mitchell, 1978
Thumb
Charles Lindbergh pred letalom Spirit of St. Louis, 1927
Thumb
Amelia Earhart in Lockheed Electra, 1937
Thumb
George H.W. Bush v letalu Grumman TBM Avenger na letalonosilki USS San Jacinto, 1944
Thumb
Pete Knight je letel s hitrostjo 7274 km/h, 1967
Thumb
Testna posadka Concorda: Henri Perrier, Jacques Guignard, André Turcat in Michel Rétif 1969
Thumb
Neil Armstrong X-15, 1960
Thumb
Ernest Gann kapitan American Airlines, pilot vojaških sil ZDA in pisatelj, 1942
Thumb
Prva dama ZDA Eleanor Roosevelt je zahtevala, da so črni piloti enakopraven del ameriških zračnih sil, 1941
Thumb
Trojni as in testni pilot tovarne McDonnell Douglas Bud Anderson pred svojim NAA P-51 Mustangom, 1945
Thumb
Spredaj levo James Harold Doolittle z piloti pred B-25 na letalonosilki, 1942
Thumb
Mihael I, rumunjski kralj, po izgnanstvu v Švico je deloval kot testni pilot za predhodnika tovarne Learjet, 1948
Thumb
Peter Twiss prvi pilot, ki je presegel 1000 mph (1.609 km/h), 1956
Thumb
Eric Brown je letel 487 tipov letal
Thumb
Sabiha Gökçen prva turška pilotka
Thumb
André Turcat 2.3.69 in prvi let Concorda
Thumb
Mayor Garcetti pilot z 50.000 urami
Thumb
Velike letalske legende: Bud Anderson (2 z leve), Chuck Yeager (3 z leve) in Bob Hoover (4 z leve)
Več informacij Oseba, Tip pilota ...


Letalske knjige

Pisatelji letalskih pustolovskih knjig so običajno bili vojaški ali civilni piloti v mlajših letih in pogosto opisujejo svoje spomine, medtem ko so avtorji učbenikov in priročnikov inštruktorji letenja z bogatimi pedagoškimi izkušnjami iz praktičnega šolanja kadetov. Letalske pustolovske knjige so dragoceni vir informacij za letalske navdušence in približajo pilotove osebne izkušnje, ki jih je pisalo življenje širšim množicam, ki jih takšna vsebina zanima. Poleg tega je veliko tudi dragocenih splošnih ali tematskih učbenikov ter priročnikov za priprave na intervju, ki so neglede na stare datume izdaje zelo cenjeni v pilotski populaciji. Nekaj tipičnih pisnih del[14]:

  • Fate Is the Hunter, Ernest K. Gann, 1961
  • The Right Stuff, Tom Wolfe, 1979
  • Forever Flying, Bob Hoover, 1997
  • Ferry Pilot, Kerry McCauley, 2020
  • Wind, Sand and Stars, Antoine de Saint-Exupéry, 1939
  • Stick and Rudder, Wolfgang Langewiesche, 1944
  • Aerodynamics for Naval Aviators, Hugh Harrison Hunt, 1959
  • Never get lost interpretation of radionavigation, Wilhelm Thaller, 2001
  • Flying the Line, George E. Hopkins, 1982
  • Instrument Flying, Monique Agazarian, 1988
  • Transition to Twins, David P. Robson, 1998
  • How to Land a Top Paying Airline Job, Rick Hogan, 2014
  • A pilot's guide to the Successful Interview, Glen Solly, 1998
  • Ace the Technical Pilot Interview, Gary V. Bristow, 2002
  • Air Pilot's Manual, Flying Training, Pooleys Air Pilot, 1987
  • An Airline Pilot's Life, Chris Manno, 2020

Letalski filmi

Thumb
Top Gun Maverick 2022

Velik promotor letalstva je bil vedno tudi Hollywood v ameriškem filmu, nemalokrat so bili filmi sofinancirani s strani letalskih sil za potrebe novačenja kadetov, nekaj najbolj gledanih promocijskih letalskih filmov[15][16]:

Thumb
Memphis Belle 1990
Thumb
Sie wollten den Himmel erobern 2015
  • A Yank in the R.A.F. (1941)
  • Twelve O'Clock High (1949)
  • Flying Leathernecks (1951)
  • Above and Beyond (1952)
  • Flat Top (1952)
  • The Bridges at Toko-Ri (1954)
  • The High and the Mighty (1954)
  • The Dam Busters (1955)
  • The Court-Martial of Billy Mitchell (1955)
  • Jet Pilot (1957)
  • 633 Squadron (1964)
  • Battle of Brittan (1969)
  • Catch-22 (1970)
  • Tora! Tora! Tora! (1970)
  • Midway (1976)
  • Airplane! (1980)
  • Daleko Nebo (1982)
  • Top Gun (1984)
  • Bat*21 (1988)
  • Always (1989)
  • Memphis Belle (1990)
  • Air America (1990)
  • Flight of the Intruder (1991)
  • Band of Brothers - mini series (2001)
  • Behind Enemy Lines (2001)
  • Catch Me If You Can (2002)
  • Pearl Harbor (2001)
  • The Aviator (2004)
  • One Six Right (2005)
  • Les Chevaliers du ciel (ang. Sky Fighters) (2005)
  • Amelia (2009)
  • Flight (2012)
  • Starfighter – Sie wollten den Himmel erobern (ang. They wanted to conquer the sky) (2015)
  • Sully (2016)
  • American Made (2017)
  • Midway (2019)
  • Devotion (2022)
  • Top Gun: Maverick (2022)
Remove ads

Tržne zahteve

Glede na trg je največ priložnosti za delo[17]:

Možnosti zaposlovanja pilotov v civilnem letalstvu glede na sektor delovanja:

Poklicni piloti CPL(A):

  • šolanje pilotov (inštruktor letenja),
  • dela v zraku (panorame, snemanje, padalstvo, sondažni leti, meteo leti, vleka transparentov, vleka jadralnih letal, škropljenje pesticidov/gnojil, gasilstvo, medical, ipd),
  • poslovno letalstvo,
  • cargo (tovorne družbe),

Prometni piloti ATPL(A):

  • poslovno letalstvo,
  • cargo (tovorne družbe),
  • ACMI družbe (ang. Aircraft, Crew, Maintenance and Insurance),
  • nizkocenovne družbe,
  • regionalne linijske družbe in
  • velike linijske družbe

Pilotom se svetuje, da so direktno zaposleni pri letalskih družbah. Vse ponudbe preko brokerjev, agencij in ostalih posrednikov ter samozaposleni predstavljajo zelo visok rizik, da se ne bo upoštevala delovno pravna zakonodaja. Običajno družbam, ki uporabljajo posrednike ali pogodbeno najemajo samozaposlene ni mar za zaposlene, regulative in zakonodajo, potrebujejo samo nekaj ljudi da začasno zapolnijo kadrovski manjko za sezono in se ne želijo obvezati z zaposlenimi. Resne tradicionalne letalske družbe nikoli ne uporabljajo posrednikov in imajo pilote direktno zaposlene pri sebi.

Tržne zahteve za prometne pilote

Thumb
Linijsko šolanje na letalu Austrian Airlines Airbus A320 v pilotsEye.tv

Pilotski poklic je izredno standardiziran in primerljiv, zaradi tega so zahteve trga za zaposlitev relativno visoke, dobiti prvo službo kot kopilot pri letalski družbi je bilo vedno zelo zahtevno. Nalet na letalih LSA (600 kg), ULN in jadralnih letalih se ne priznava, letalske družbe želijo, da se piloti usposabljajo za letenje samo na letalih CS-23 (FAR-23). Zagotovil za zaposlitev ni, so obdobja ko so službe za izkušnje pilote in so obdobja ko jih ni, odhod v tujino je dejstvo.[18] Tipične zahteve[19][20][21][22][23][24][25][26][27][28][29][30][31][32][33][34][35][36], ki jih želijo mednarodni letalski prevozniki, preden nudijo zaposlitev tujim kopilotom so:

  • CV curriculum vitae s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev
  • državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke
  • mednarodni potni list in pravica do dela in bivanja v dotični državi
  • Type rating za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis
  • ICAO nivo angleškega jezika minimalno 4, zaželen vsaj nivo 5
  • zaželen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2) znanja nacionalnega jezika prevoznika
  • 2 do 5 let referenčnih izkušenj v letalski industriji odvisno od izobrazbe
  • CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A)
  • veljavno zdravniško spričevalo I. razreda
  • pripravljenost na cepljenje s cepivi (rumena mrzlica, meningokokni meningitis, tifus, polio, hepatitis idr)
  • pripravljenost na testiranje na psihoaktivne snovi pred in med zaposlitvijo
  • pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje bontona
  • tetovaže in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov
  • brada ni dovoljena zaradi tesnenja maske
  • dobra telesna pripravljenost
  • telesna višina: 157-191 cm
  • LVO Low Visibility Operations certifikat
  • DGR Dangerous Goods Regulations certifikat
  • Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports)
  • sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena
  • varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri
  • potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek
  • potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči
  • 3000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo
  • 2000 ur skupnega naleta, tipično zaželeno na letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s steklenim cockpitom
  • 1000 ur naleta na letalih FBW fly-by-wire
  • 500 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina FBW Airbus A220, A320, A330, A340, A350, A380; Boeing B777, B787)

Tržne zahteve za inštruktorje letenja

Thumb
Airline Training Center Arizona Lufthansa Bonanza F33

Kvaliteten inštruktorski kader je vedno potreben za nemoten proces šolanja, pri temu je prvi vstopni korak v svet šolanja kot inštruktor: rating FI(A). Tipične zahteve[37][38][39][40] za zaposlitev v veliki (nad 30 letal)[41] mednarodni letalski akademiji so:

  • CV curriculum vitae s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev
  • mednarodni potni list in pravica do dela in bivanja v dotični državi
  • računalniška pismenost in uporaba MS Office in Adobe Acrobat Pro
  • ICAO nivo angleškega jezika 5
  • CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A)
  • IR/SE, IR/ME veljavni ratingi
  • FI(A) rating z pooblastili za: NVFR, CPL, FII, CRI MEP, IRI
  • veljavno zdravniško spričevalo I. razreda
  • potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek
  • potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči
  • Ab-initio inštruktorske izkušnje v velikem ATO z mednarodnimi kadeti iz celega sveta
  • 1000 ur skupnega naleta (štejejo samo letala GA, ULN, LSA in jadralno ne velja) na letalih CS-23 ali CS-25
  • 500 ur šolanja kot instruktor letenja FI(A) na letalih CS-23 (LSA, ULN in jadralno ne velja)
  • 500 ur IFR dejanskega naleta
  • 30 ur MEP dejanskega naleta
Remove ads

Plače

Plače pilotov so zelo različne, začetniki dostikrat letijo za smešen denar, potem po opravljenem line trainingu se plačilo vzdigne, vendar je največ odvisno od družbe za katero pilot leti, veliko pilotov ni zaposlenih pri družbi ampak delajo kot pogodbeniki. Potrebno je razlikovati pri plačah dotično katerega delovnega mesta se dotikajo: mladi kopilot, stari kopilot, kapetan, stari kapetan, kapetan inštruktor, kapetan izpraševalec, šef pilotov idr.

Višina plače je zelo odvisna od izkušenj - ur letenja na letalih nad 27 ton. Primerjat plače različnih delovnih mest med sabo je brezpredmetno. Potrebno je tudi ločiti neto in bruto plače ter upoštevati socialna zavarovanja, ki jih nudi delodajalec, namestitev, prehrano ipd. Piloti, ki delajo v davčnih oazah in so njihove bruto plače relativno visoke, niso v primerjavi z kolegi v EU plačani bolje, saj si morejo sami plačati vse prispevke, urediti pokojninski načrt in na koncu ko zaključijo svojo zaposlitev običajno nimajo niti pravice bivanja v dotični državi. Potrebno je poudariti, da imajo piloti neobičajno velike stroške vzdrževanja svojih kvalifikacij na pram drugim poklicem, to je približno okoli štiri tisoč eurov na leto ter plačujejo največje socialne prispevke zaradi narave svojega dela in plačujejo tudi veliko premij za dodatna zavarovanja. Pilotsko delo je zelo zahtevno in terja celega človeka. Zahteve trga za zaposlitev civilnih pilotov so izredno visoke za ne izkušnje v linijskem letenju in so bistveno večje kot pa zakonski minimumi. Civilni piloti imajo ob upokojitvi okoli 20000 ur v zraku, kar znese točno dve leti in tri mesece skupaj, ki jih preživijo v zraku.

Remove ads

Glej tudi

Poglejte si besedo pilot ali Pilot v Wikislovarju, prostem slovarju.

Sklici

Loading related searches...

Wikiwand - on

Seamless Wikipedia browsing. On steroids.

Remove ads
Remove ads