Dvorec Hošperk

baročni dvorec na Planini pri Rakeku (Občina Postojna) From Wikipedia, the free encyclopedia

Dvorec Hošperkmap
Remove ads

Dvorec Hošperk (nemško Haasberg; Hazberch), tudi dvorec Planina, je nekdanji baročni dvorec v vasi Planina v Občini Postojna, na uravnanem platoju nad strugo reke Unice.

Podatki na hitro Splošni podatki, Status ...
Remove ads

Zgodovina

Dvorec Hošperk je bil zgrajen po letu 1614, v bližini starega planinskega gradu, so Eggenbergi dali zgraditi dvorec Hošperk, Dolgo časa je veljal za eno najbolj reprezentativnih grajskih stavb na Slovenskem, s čudovitim parkom, katerega ostanki so vidni še dandanes.

Ruševine dvorca, prekrite z rastlinjem in obraščene z drevjem, stojijo na Planini nasprotni strani kraškega Planinskega polja. Leta 1716 je Marija Šarlota Eggenberška poleg gospostva Šteberk in Logatec Hošperk prodala Johannu Casparju Cobenzlu. Rodbina Cobenzl je dvorec v letih 1717–1723 obnovila v baročnem slogu. Med drugim so leta 1722 dodali rustično vklesan portal. Ko je leta 1810 rodbina Cobenzl izumrla, pa ga je podedoval Mihael Coronini pl. Cronberg, tj. iz Kromberka oz. iz Gorice.[2] Leta 1846 je drugič prešel v roke rodbine Windischgrätz, ko ga je kupil knez Weriand zu Windischgrätz. Ta rodbina je bila tudi njegov zadnji lastnik. Windischgrätzi so baročnemu dvorcu dozidali eno nadstropje. Za dozidavo so uporabili opeko. Dvorec so med drugo svetovno vojno, 27. marca 1944, požgali partizani,[3][4] takrat je bila popolnoma uničena dragocena notranja oprema, arhiv rodbine, ki se je nanašal na grad ter kasneje tudi družinska grobnica Windischgrätzov.[5]

Remove ads

Kapela z rodbinsko grobnico Windischgrätzev

Monumentalna kapela z grobnico Windischgrätzev, iz leta 1898, nedaleč od požganega dvorca Haasberg, je vse od konca 2. svetovne vojne propadala, nakar so jo leta 1966 oskrunili in podrli.[6] V obrazložitvi dejanja je bilo navedeno, da kot arhitektura, zidana v neoromanskem slogu, ne predstavlja nobene spomeniške vrednosti.[7] Šlo je za veliko reprezentativno stavbo, zasnovano kot triladijska cerkvena arhitektura z arkadno vhodno lopo pred glavnim vhodom, višjo glavno ladjo ter nižjima simetričnima stranskima in ravno zaključenima kapelama ob straneh.[8]

Spominsko obeležje na mestu nekdanje kapele

Šele v letu 2025 je knezu Marianu Hugu (ambasadorju Suverenega malteškega viteškega reda v Sloveniji) in njegovi ženi uspelo pridobiti vsa potrebna soglasja in dovoljenja, da so na mestu nekdanje kapele z rodbinsko grobnico lahko postavili spominsko obeležje s križem in oltarno mizo, tudi z napisno ploščo o pokopanih članih rodbine Windishgraetz.[9]

Remove ads

Sklici

Viri

Glej tudi

Zunanje povezave

Loading related searches...

Wikiwand - on

Seamless Wikipedia browsing. On steroids.

Remove ads