Emerik Beran
From Wikipedia, the free encyclopedia
Remove ads
Emerik Beran [émerik berán], češko-slovenski skladatelj, violončelist in pedagog, * 17. oktober 1868, Brno, † 10. marec 1940, Ljubljana.
.svg){kind=link}
Remove ads
Življenje in delo
Beran je glasbo študiral v Brnu, leta 1892 pa je opravil državni izpit na Dunaju. Med letoma 1890 in 1898 je poučeval glasbo na konzervatoriju v Brnu. Kot narodno usmerjeni Čeh konec 19. stoletja, v obdobju, zaznamovanem z nacionalističnimi spopadi, ni mogel dobiti redne zaposlitve v nobeni nemški glasbeni ustanovi na Češkem, Čehi pa so mu zamerili, da je opravil državni izpit na Dunaju in ne v Pragi.
Od leta 1898 do 1926 je poučeval glasbo na učiteljski šoli Glasbene matice v Mariboru. Eden od njegovih učencev je bil Slavko Osterc. Beran se je zelo posvetil Osterčevi glasbeni poti in ga spodbujal k samostojnemu komponiranju.[4] Od 1928 do 1936 je bil Beran profesor violončela na konzervatoriju v Ljubljani, kjer je vzgojil mnogo slovenskih violončelistov.[5] Njegova skladateljska dela sledijo romantični smeri. Bil je sodelavec glasbenega časopisa Novi akordi.
Bil je študent in tudi dober prijatelj skladatelja Leoša Janáčka, njuno pisno koresponednco pa delno hranijo v knjižnici Univerze v Mariboru.
Njegov sin Jaromir je bil priznani pravnik, pravni zgodovinar in knjižničar.
Beranovo življenje je raziskoval muzikolog Jernej Weiss, ki je o skladatelju pisal v Muzikološkem zborniku leta 2005 in 2006[6][7], v NSBL leta 2017[8] ter leta 2008 o njem izdal monografijo.[9][10]
Remove ads
Opus
- Žalobna simfonija, za simfonični orkester
- 3 Legende za simfonični orkester
- Idila, za simfonični orkester
- Dumka, za simfonični orkester
- Scherzo, za simfonični orkester
- 2 godalna kvarteta
- opera Meluzina
- 3 slovenske maše
...
Glej tudi
Sklici
Viri
Wikiwand - on
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Remove ads