Fran Jesenko

Fran Jesenko, slovenski botanik in genetik, * 14. marec 1875, Škofja Loka, † 14. julij 1932, Ljubljana.

Fran Jesenko
Rojstvo	14. marec 1875({{padleft:1875|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[1] Škofja Loka
Smrt	14. julij 1932({{padleft:1932|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[1] (57 let) Ljubljana
Narodnost	Slovenec
Področja	botanika, genetika
Ustanove	Hochschule für Bodenkultur Univerza v Zagrebu Filozofska fakulteta v Ljubljani
Alma mater	Univerza na Dunaju
Poznan po	odkritjih s področja rastlinske genetike, prizadevanjih za varstvo narave

Mednarodno prepoznavno je njegovo delo na področju križanja pšenice in rži,^[2] poleg tega pa je bil tudi eden od glavnih pobudnikov ustanovitve Triglavskega narodnega parka.^[3]

Življenje in delo

Srednjo šolo je obiskoval v Ljubljani, nato pa je vpisal študij naravoslovja na Univerzi na Dunaju, kjer je promoviral leta 1902. V času študija je delal kot tutor za dva orientalska princa na dunajskem Terezijanišču, kasneje pa v tej vlogi tudi za grofa Merveldta. To mu je prineslo priložnost potovati širom Evrope in kasneje tudi v Egipt ter na Arabski polotok, kjer je preučeval puščavske rastline.^[4][5] Leta 1909 je postal asistent pri Erichu von Tschermaku na visoki kmetijski šoli (Hochschule für Bodenkultur, zdaj Univerza za agrikulturo na Dunaju) in leta 1913 predavatelj.^[3]

V tem obdobju je pričel z več raziskavami križanja rastlin pod von Tschermakovim vodstvom. S povratnim križanjem je pridobil plodne križance med različnimi sortami pšenice in rži ter preučeval njihove značilnosti v povezavi z Mendlovimi načeli. Postavil je hipotezo, da je zmanjšana plodnost hibridov posledica tako kromosomske nekompatibilnosti staršev, kot tudi morfoloških razlik. S svojimi objavami je postal eden od pionirjev raziskav na tritikali in križancih med rastlinskimi rodovi nasploh.^[2][3]

Njegovo delo je prekinila prva svetovna vojna, med katero je bil Jesenko poslan na vzhodno fronto, kjer je bil najprej ranjen in nato še zaprt. Po vojni se je vrnil v domovino in postal predavatelj na Univerzi v Zagrebu in leta 1920 napredoval do položaja profesorja. Hkrati je v Ljubljani sodeloval pri organizaciji botaničnega inštituta in postal leta 1921 prvi profesor botanike na nedavno prej ustanovljeni Univerzi v Ljubljani. Tam je nadaljeval z raziskavami križancev, v ta namen je kasneje soustanovil raziskovalno postajo v Beltincih, vodenje katere je prevzel njegov učenec Franc Mikuž.^[3]

Ob raziskovalnem delu se je posvečal še naravovarstvu in bil eden od pomembnejših pobudnikov ustanovitve Triglavskega narodnega parka, edinega takega območja v današnji Sloveniji in enega prvih v Evropi. Leta 1924 je bil ustanovljen Alpski varstveni park, Jesenko je s študenti začrtal del njegove meje v Dolini Triglavskih jezer. Tudi kasneje je tam s študenti vsako poletje raziskoval alpsko floro in pripomogel k trajnemu varstvenemu statusu parka, zagotovljenem šele leta 1981, dolgo po njegovi smrti. Poleti 1932 se je ponesrečil pri plezanju v steni Komarče, kjer je popisoval rastline. Z zlomljeno hrbtenico so ga prenesli v bolnišnico v Ljubljani, kjer je 14. julija umrl.^[2][3]

Na ljubljanskem Rožniku je v njegov spomin poimenovana botanična učna pot, v Ljubljani pa ulica; Biotehniška fakulteta v Ljubljani od leta 1972 podeljuje Jesenkova priznanja oz. nagrade za dosežke v biologiji na Slovenskem.^[3]