Francoščina
romanski jezik From Wikipedia, the free encyclopedia
Remove ads
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Je eden najpomembnejših romanskih jezikov, ki je bil od poznega srednjega veka do 19. stoletja poglavitni evropski sporazumevalni jezik, oziroma lingua franca. Z okoli 77 milijoni maternih govorcev (frankofonov) je na 11. mestu na svetu, 128 milijonov ljudi pa jo je leta 1999 govorilo kot drugi jezik. Je uradni jezik v 29 državah na petih kontinentih ter uradni in administrativni jezik v številnih skupnostih in organizacijah, kot so Evropska unija, Mednarodni olimpijski komite, Združeni narodi in Svetovna poštna zveza. V Franciji so zaradi ogroženosti s strani angleščine nedavno uvedli zakon, po katerem so francoske radijske postaje obvezane predvajati najmanj 40 odstotkov pesmi v francoščini.
Remove ads
Naglaševanje
V francoščini je naglas na zadnjem zlogu ritmične enote, ki jo po navadi sestavlja več povezanih besed in obsega od 1 do 8 zlogov. Če je naglasna enota sestavljena iz ene same besede, je naglašen zadnji zlog besede, sicer pa zadnji zlog zadnje besede.
Poleg naglasa imamo v francoščini še poudarek, ki je značilen za čustveno obarvane besede. Pri tem poudarimo prvi zlog besede.
Abeceda
Francoska abeceda je sestavljeni iz 26 črk.
Določni člen
Primeri:
Nedoločni člen
Primeri:
Osebni zaimki
Glagolski časi
Glagoli
Francoske glagole delimo na tri skupine:
1. Skupina:
- Prva skupina obsega veliko večino francoskih glagolov. Glagoli prve skupine se končujejo na -er.
2. Skupina:
- Druga skupina vsebuje glagole, ki se končujejo na -ir in obsega nekaj sto glagolov.
3. Skupina:
- V tretji skupini so vsi ostali glagoli in jih imenujemo nepravilni. V nedoločniku se glagoli te skupine končujejo na -ir, -re ali -oir.
Le présent - sedanjik
- Glagoli prve skupine tvorijo sedanjik tako, da glagolskemu korenu dodamo obrazila: -e, -es, -e, -ons, -ez, -ent.
Primer:
PARLER - govoriti
- Je parle
- Tu parles
- Il parle
- Nous parlons
- Vous parlez
- Ils parlent
- Glagoli druge skupine tvorijo sedanjik tako, da glagolskemu korenu dodamo obrazila: -is, -is, -it, -ons, -ez, -ent.
Primer:
FINIR - končati
- Je finis
- Tu finis
- Il finit
- Nous finissons
- Vous finissez
- Ils finissent
- Glagoli tretje skupine imajo obrazila lahko različna:
| 1.os.ed. | -s, -x, ali -e |
| 2.os.ed. | -s, -x, ali -es |
| 3.os.ed. | -t, -d, -c ali -e |
| 1.os.mn. | -ons |
| 2.os.mn. | -ez, (-tes) |
| 3.os.mn. | -ent, (-ont) |
L'imparfait
Tvorimo ga tako, da osnovi 1.osebe množine sedanjika dodamo obrazila: -ais, -ais, -ait, -ions, -iez, -aient.
Primer:
CHANTER - peti
nous chant-ons:
- je chantais
- tu chantais
- il chantait
- nous chantions
- vous chantiez
- ils chantaient
Le passé simple
Tvorimo ga tako, da korenu glagola dodamo obrazila:
- -ai, -as, -a, -âmes, -âtes, -èrent glagolom prve skupine,
- -is, -is, -it, -îmes, -îtes, -irent glagolom druge skupine,
- -is, -is, -it, -îmes, -îtes, -irent oziroma -us, -us, -ut, -ûmes, -ûtes, -urent glagolom tretje skupine.
Le passé composé
Tvorimo ga s sedanjikom pomožnika avoir ali être in nezloženim preteklim deležnikom (paritcipe passé simple).
Primera:
- Chanter (peti) - j'ai chanté
- Partir (oditi) - je suis parti
Le plus-que-parfait
Tvorimo ga z imparfait pomožnika avoir ali être in nezloženim preteklim deležnikom (paritcipe passé simple).
- Chanter (peti) - j'avais chanté
- Partir (oditi) - j'étais parti
Le passé anterieur
Tvorimo ga s passé simple pomožnika avoir ali être in nezloženim preteklim deležnikom (paritcipe passé simple).
- Chanter (peti) - j'eus chanté
- Partir (oditi) - je fus parti
Le futur simple
- Z glogaoli prve skupine ga tvorimo tako, da prvi osebi ednine sedanjika dodamo obrazila -rai, ras, -ra, -rons, -rez, -ront.
- Z glagoli druge skupine ga tvorimo tako, da nedoločniku dodamo obrazila -ai, -as, -a, -ons, -ez, -ont.
- Pri glagolih tretje skupine, ki se v nedoločniku končajo na -ir ali -re, ga tvorimo tako kot pri glagolih druge skupine, le da -e pred obrazili odpade. Pri glagolih, ki se v nedoločniku končajo na -oir, pa dodamo obrazila -rai, -ras, -ra, -rons, -rez, -ront različnim osnovam.
Le futur proche
Tvorimo ga s sedanjikom polpomožnika aller in nedoločnikom:
Primer:
DIRE - reči
- je vais dire
- tu vas dire
- il va dire
- nous allons dire
- vous allez dire
- ils vont dire
Le futur antérieur
Tvorimo ga s futur simple pomožnika avoir ali être in nezloženim preteklim deležnikom (paritcipe passé simple).
- Chanter (peti) - j'aurai chanté
- Partir (oditi) - je serai parti
Le conditionnel présent
Tako kot futur simple vedno vsebuje soglasnik -r. Tvorimo ga tako kot futur simple, vendar z naslednjimi obrazili: -rais, -rais, -rait, -rions, -riez, -raient.
Le conditionnel passé
Tvorimo ga z conditionnel présent pomožnika avoir ali être in nezloženim preteklim deležnikom (paritcipe passé simple).
- Chanter (peti) - j'aurais chanté
- Partir (oditi) - je serais parti
Remove ads
Besede
Uporabne besede
- Bonjour: Dober dan
- Salut!: Živijo
- Comment tu t'appelles?: Kako ti je ime?
- Vous êtes monsieur/madame Dulac?: Ste vi gospod/gospa Dulac?
- Je ne parle pas bien le français : Jaz ne govorim dobro francosko.
- Je suis slovène/anglais/écossais/finlandais: Jaz sem slovenec/anglež/škot/finec
- Bon appétit!: Dober tek
- Merci: Hvala
- Au revoir! : Nasvidenje
- S'il vous/te plaît: Prosim
- Excusez-moi/Excuse-moi: Oprostite/Oprosti
- Bonne nuit : Lahko noĉ
- Bonne soirée:Dober večer
- Rouge/bleu/bleu ciel/vert/blanc/orange/violet/marron/jaune/noir: Rdeča/modra/svetlomodra/zelena/bela/oranžna/vijolična/rjava/rumena/črna
Deli telesa
Glava
- Glava - la tête
- Lasje - les cheveux
- Obraz - le visage
- Oko - l'oeil
- Oči - les yeux
- Nos - le nez
- Lice - la joue
- Usta - la bouche
- Zob - la dent
- Uho - l'oreille
- Vrat - le cou
Telo in okončine
- Trebuh - la ventre
- Rama - l'épaule
- Roka - le bras
- Komolec - le coude
- Zapestje - le poignet
- Dlan - la main
- Prst - le doigt
- Noht - l'ongle
- Hrbet - le dos
- Noga - la jambe
- Stegno - la cuisse
- Koleno - la genou
- Gleženj - la cheville
- Stopalo - le pied
- Prst na nogi - l'orteil
Oblačila
- Čevelj - la chaussure
- Copat - le chausson
- Nogavica - la chaussette
- Hlače - le pantalon
- Obleka - la robe
- Kratke hlače - le short
- Majica - la chemise
- Rokavi kratki/dolgi - les manches courtes/longues
Živali
- Čebela - l'abeille
- Jagnje - l'agneau
- Jelen - le cerf
- Konj - le cheval
- Koza - la chèvre
- Pes - le chien
- Petelin - le coq
- Žirafa - la girafe
- Osa - la guêpe
- Kunec - le lapin
- Ptič - l'oiseau
- Komar - le moustique
- Medved - l'ours
- Golob - le pigeon
- Riba - le poisson
- Prašič - le porc
- Raca - le canard
- Maček - le chat
- Polž - l'escargot
- Kača - le serpent
- Lev - le lion
- Tiger - le tigre
- Krava - la vache
Šport
- Jahanje - l'équitation
- Odbojka - le volley
- Tenis - le tennis
- Nogomet - le football
- Atletika - l'athlétisme
- Plavanje - la natation
- Ples - la danse
- Gimnastika - la gymnastique
- Rokomet - le handball
- Smučanje - le ski
Števila
0 - zéro
1 - un
2 - deux
3 - trois
4 - quatre
5 - cinq
6 - six
7 - sept
8 - huit
9 - neuf
10 - dix
11 - onze
12 - douze
13 - treize
14 - quatorze
15 - quinze
16 - seize
17 - dix-sept
18 - dix-huit
19 - dix-neuf
20 - vingt
30 - trente
40 - quarante
50 - cinquante
60 - soixante
70 - soixante-dix
80 - quatre-vingt
90 - quatre-vingt-dix
100 - cent
1000 - mille
Remove ads
Sklici
Zunanje povezave
Wikiwand - on
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Remove ads