Gebelein

Gebelein^[1] (arabsko الجبلين, Džebelein, Dve gori, staroegipčansko Inerti ali Per Hator, grško Pathyris ali Afroditopolis^[2] je bil mesto v Starem Egiptu. Stalo je ob Nilu približno 40 km južno od Teb.

Gebelein الجبلين
naselje
Gebeleinska stela s podobo nubijskega najemnika
Gebelein Geografska lega Gebeleina v Egiptu
Koordinati: 25°30′0″N 32°28′30″E
Država	Egipt
Guvernat	Esna-Luksor

Gebelein v hieroglifih
Gebelein Inertj Jnrtjj

Sodobno področje nekdanjega Gebeleina se imenuje Naga El Gherira (arabsko الغريرة, Algharira).^[2]

Arheologija

Gebelein je znan predvsem zaradi nekropole, na kateri so arheološke najdbe od preddinastičnega obdobja Egipta do Srednjega kraljestva.^[3][4] Mesto je postalo arheološko zanimivo že v 18. stoletju. Med prvimi obiskovalci je bil Benoît de Maillet, ki ga je omenil v svojem Opisu Egipta iz leta 1735.^[5] Razen uradnih izkopavanj so se na nekropoli dogajala tudi nezakonita izkopavanja. Veliko artefaktov iz Gebeleina se je preko (tudi ilegalnega) trga starin znašlo v muzejih v Torinu, Kairu, Berlinu, Lyonu in v Britanskem muzeju.^[2]

Preddinastične mumije

Ena od gebeleinskih preddinastičnih mumij iz Britanskega muzeja

Gebeleinske preddinastične mumije so šest naravno mumificiranih človeških teles iz obdobja okoli 3400 pr. n. št., se pravi iz poznega preddinastičnega obdobja Egipta. Mumije so prve do zdaj odkrite popolne preddinastične mumije. Dobro ohranjena telesa je iz plitvih grobov v Egipčanski puščavi v bližini Gebeleina na koncu 19. stoletja izkopal Wallis Budge, kustos za egiptologijo Britanskega muzeja.^[1] Mumije so od leta 1901 razstavljene v Britanskem muzeju.^[6]

Tempelj boginje Hator

V mestnem templju boginje Hator so na zidakih iz blata in kraljevi steli odkrili številne kartuše faraonov iz Druge do Tretje dinastije.^[7][8] Tempelj stoji na hribu vzhodno od mesta. Med predmete vladarjev iz drugega vmesnega obdobja spadajo stela Dedumoza II., blok Džedankre Montemsafa in stela faraona Sekemtavija. Med hiškimi vladarji sta omenjena Apofis (na prekladi vrat) in Hajan (na bloku črnega granita).^[7]

Med najdbe iz kasnejših obdobij spada zidak z imenom visokega Amonovega svečenika Menkhepereja in njegove žene Isetemkheb. Zidak izvira verjetno iz utrdbe, ki je branila tempelj.^[7] Iz ptolemajskega obdobja so verjetno fragmenti kipa Ptolemaja VIII. Evergeta in fragmenti oltarja, na katerem je stal.^[7]

Vojaški tabor iz ptolemajskega obdobja

Med vladanjem faraona Ptolemaja VI. Filometorja je bil po tebanskem uporu leta 186 pr. n. št. v Gebeleinu ustanovljen vojaški tabor.^[8] Tabor so leta 88 pr. n. št. porušili uporniki. Po tem dogodku ni bil Gebelein nikoli več tako naseljen kot prej. Arheologi so v obdobju od leta 1890 do 1930 v njegovih ruševinah odkrili več sto grških papirusov in črepinj, ki so bile povezane z vojaki, in lokalni tempelj. Med papirusi je bil arhiv najemnika Horosa, sina Nehoutesa, in konjeniškega častnika Dritona.^[8]