Godfred

Godfred, Gudfred ali Gøtrik, imenovan tudi Gøtrik Velikodušni,^[1][2] Godfred Velikodušni^[3][c] in Godfred Veliki^[5][d] (latinsko Godofridus), je bil danski kralj, ki je vladal v začetku 9. stoletja, * pozno 8. stoletje, † 810.

Godfred
Godfred, upodobljen leta 1670
Kralj Dancev
Vladanje	ok. 804–810
Predhodnik	Sigfred
Naslednik	Heming
Rojstvo	pozno 8. stoletje vikinška Danska
Smrt	810({{padleft:810|4|0}}) Danska
Potomci	Horik I. Olaf[a] sin (umrl 814) sin (umrl 854) sin (umrl 827) sin (umrl ok. 819) sin (umrl ok. 819) Holger Danske[b]
Dinastija	Sigfredovci
Poklic	vladar

Njegovo ime je danska oblika njegovega latinskega imena Godofridus, ki je omenjeno v frankovskih letopisih, Godofridus pa je latinski prevod nordijskega imena Gudrød. V frankovskih letopisih je prvič omenjen leta 804. Njegovo sorodstvo s prejšnjimi kralji ni omenjeno. Godfred je znan tudi iz dela Saksoja Gramatika Gesta Danorum (Dejanja Dancev), v katerem je omenjen kot Gøtrik.

Frankovske kronike

Godfred se v virih prvič pojavi leta 804, ko je s svojo floto in vso konjenico prispel na mejo s Sasi v južni Jutlandiji. Tu je izmenjal odposlance s Karlom Velikim. Godfred je bil takrat verjetno nov kralj, ki je sklepal nov mirovni sporazum. Mir med državami je bil v tistem času predmet osebnih dogovorov med vladarji. Leta 808 napadel Obodrite in med drugim zavzel trgovsko središče Reric, nakar je trgovce deportiral v Sliestorp, ki naj bi se nahajal približno pet kilometrov vzhodno od Schleswiga^[11] ali v Hedebyju. Po frankovskih letopisih je zgradil Danevirke, kar se ne ujema z dendrokronološkim datiranjem. Obnovil je morda samo parapet in vrata na obstoječem obzidju, ki se jih danes ne da izsledili. Njegovi ukrepi bi bili logični, saj so bili Franki velika grožnja njegovemu kraljestvu. Nekateri poznavalci menijo, da je morda zgradil ojačitveni nasip Kovirke. Iz frankovskih letopisov je razvidno, da je bil Godfred kralj Jutlandije, Vestfolda^[e] in Skanije, zato je morda vladal tudi Zelandiji in Funenu. Godfred je podpiral Sase proti Karlu Velikemu, s Karlom Velikim pa se ni nikoli neposredno spopadel.

Napadi na Obodrite so privedli do krize s Franki, ko je cesar poslal na sever svojo vojsko. Pogajanja med Godfredom in Karlovimi odposlanci leta 809 niso privedla do dogovora, zato je Godfred leta 810 z 200 dolgimi ladjami napadel Frizijce. Franki so Godfredu prepustili Frizijo, da bi ustavili njegovo osvajanje. Kasneje se je v letopisih pojavilo poročilo, da je Godfreda umoril eden od njegovih vojakov. Na prestolu ga je nasledil nečak Heming. Naslednje leto, leta 811, je bil med Hemingom in Karlom Velikim sklenjen mir. Godfredov umor je bil morda dogovorjen med Hemingom in Franki.

Sakso Gramatik

Sakso Gramatik ga imenuje Gotricus (Gøtrik) in pravi, da je bil sin kralja po imenu Gorm. Pravi tudi, da je imel sina Olafa, ki je postal kralj takoj za njim, sicer pa se njegova zgodba ujema s frankovskimi letopisi.

Opombe

1. Ta Olaf, ki ga omenja Sakso Gramatik, je morda identičen najstarejšemu Godfredovemu sinu, ki je umrl leta 814 v spopadu s Haraldom Klakom in Reginfredom. Identičen je morda tudi Olafu, ki je v Heimskringli omenjen kot Godfredov sin.
2. Holger Danske je danski legendarni junak. Zgodbe o njegovem izvoru najdemo v zgodnjih evropskih baladah in junaških pesmih, tako imenovanih chansons de geste.
3. Nekateri zgodovinarji menijo, da je vzdevek "Velikodušen" kralja Gotrika v kasnejših kronikah morda nastal zaradi zamenjave kralja Gotrika z drugimi osebami, ki so nosile vzdevek "stari" in katerih imena so spominjala na Gotrika.^[4]
4. Od leta 2010 naprej je vse več primerov, ko se Godfreda omenja kot Godfred Veliki.^[6][7][8][9] Izraz Godfred Veliki je že leta 1994 uporabljal Bent Østergaard.^[10]
5. Iz frankovskih letopisov je razvidno, da je po Godfredovi smrti v Vestfoldu izbruhnil upor pod kraljem Haraldom Klakom, kar pomeni, da je bil Vestfold del Godfredovega kraljestva.