Gustav Ludwig Hertz

Gustav Ludwig Hertz, izgovorjava^ⓘ nemški fizik, * 22. julij 1887, Hamburg, Nemčija, † 30. oktober 1975, Berlin, Nemčija.

Gustav Ludwig Hertz
Gustav Ludwig Hertz
Rojstvo	Gustav Ludwig Hertz 22. julij 1887({{padleft:1887|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[1][2][…] Hamburg, Nemško cesarstvo[3]
Smrt	30. oktober 1975({{padleft:1975|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[1][2][…] (88 let) Vzhodni Berlin[d], Nemška demokratična republika[3]
Bivališče	Nemčija
Narodnost	nemška
Področja	fizika
Ustanove	Univerza v Halleju
Alma mater	Humboldtova univerza v Berlinu
Mentor doktorske disertacije	Heinrich Rubens Max Planck
Poznan po	Franck-Hertzev poskus
Pomembne nagrade	Nobelova nagrada za fiziko (1925)
Opombe Oče Carla Hellmutha Hertza

Gustav Ludwig je bil nečak Heinricha Rudolfa Hertza in oče Carla Hellmutha.

Hertz je leta 1925 skupaj z Jamesom Franckom prejel Nobelovo nagrado za fiziko za raziskave gibanja elektronov skozi plin. Franck-Hertzev poskus je bil eden zgodnejših fizikalnih poskusov, ki so potrdili Bohrov model atoma, predhodnika kvantne mehanike. Leta 1913 je preskus priskrbel podatke o energijskih nivojih. Elektroni so po tej predstavi krožili okrog atomskega jedra z določenimi, nezveznimi količinami energije.