Havel

Havel (nemško: [ˈhaːfl̩] je reka v severovzhodni Nemčiji in je s 334 kilometri najdaljši desni pritok Labe. Pri tem je zračna razdalja med izvirom in izlivom le 94 kilometerov. Havel izvira v Mecklenburgu - Predpomorjanski, teče skozi Brandenburg, Berlin in Saško - Anhalt ter se izliva v Labo blizu Rühstädta na meji med Brandenburgom in Saško - Anhaltom. Najprej teče skozi številna jezerca v jugovzhodni smeri, nato v južni, zahodni in končno v severozahodni smeri. Večji del toka reke je ploven. Jezovi in zapore uravnavajo globino in pretok vode skoraj v celotnem toku. Kljub razširitvi v vodotok ima Havel zaradi številnih naravnih jezer, skozi katera teče, precejšnje akumulacijske zmogljivosti in ohranja vodostaj tudi v daljših sušnih obdobjih. Nevarno visoki vodostaji so redki in jih običajno sprožijo poplave Labe v spodnjem toku reke Havel. Številni stranski kanali skrajšajo vodno pot za plovbo po celinskih vodah.

Havelski zaliv pri Deetzu

Havel
Havel v Potsdamu
Spree in Havel, dva velika pritoka Labe
Lokacija
Države	Nemčija
Fizične lastnosti
Izvir	Ankershagen (Mecklenburg - Predpomorjanska) 53°28′4″N 12°56′8″E
⁃ nadm. višina	65 m
Izliv	Rühstädt (Brandenburg) v Labo 52°54′30″N 11°52′38″E
⁃ nadm. višina	22 m
Dolžina	334 km[1]
Površina porečja	24.096 km2
Značilnosti porečja
Pritoki
⁃ levi	Woblitz, Templiner Gewässer, Döllnfließ, Briese, Tegeler Fließ, Spree, Nuthe, Plane, Buckau, Stremme, Trübengraben
⁃ desni	Tornower Fließ/Wentowkanal, Rhin, Dosse, Neue Jäglitz

Havel ima vzdolž svojega toka več celinskih delt. Z razvejanostjo v več stranskih rokavov tvori celinske delte v mestnem območju Brandenburga na Havlu, Rathenow ter med Havlom in Gülper Havlom.