Higelak

Higelak (staronordijsko Hugleikr, protogermansko *Hugilaikaz,^[1] staroangleško Hygelāc, latinsko Ch(l)ochilaicus ali Hugilaicus^[2]) je bi po pesnitvi Beowulf kralj Getov, * ni znano, † ok. 516 ali 521.

Domišljijski prikaz bitke med Franki in Danci leta 515; Jean Fouquet, Velika francoska kronika, Tours, ok. 1455-1460

Ozemlje v spodnjem Renu, naseljeno s Hatuarji, ki so po Beowulfu ubili Higelaka (vrstica 2916)

Ljudstva, omenjena v Boewulfu

Higelakova prisotnost v pesnitvi je znanstvenikom omogočila okvirno datiranje dogajanj, opisanih v pesnitvi, in zaključek, da vsebuje vsaj nekaj zgodovinskih dejstev.^[3] Beowulf navaja člane Higelakove družine. Bil je sin Hretela in imel brata Herebelda in Hetcina ter neimenovano sestro, poročeno z Ekteovom in mater junaka Beowulfa. Higelak je bil poročen s Higdo, s katero sta imela sina Herdreda ter neimenovano hčer, ki se je poročila z Eoforjem. Ko se je Higelakov brat Hetcin bojeval s Švedi, je Higelak prispel na bojišče v Hrefnesholtu en dan prepozno, da bi rešil svojega brata, uspelo pa mu je rešiti preživele Gete, ki jih je premagal švedski kralj Ongenteov in njegovi trije sinovi. Švedi so našli zatočišče v gradišču na hribu, a so jih napadli Geti. V bitki je Eofor ubil švedskega kralja. Higelak je po smrti svojega brata Herebealda zavladal Getom. Potem ko je bil Higelak ubit med napadom na Frizijo, ga je nasledil Herdred, pravi Beowulf.

Zgodovinska identifikacija

Napad na Frizijo je N.F.S. Grundtvigu omogočil^[4] da je datum Higelakove smrti približal letu 516. Napad na Frankovsko kraljestvo pod danskim kraljem Higelakom omenja Gregor iz Toursa.^[5] V tem viru je zapisano, da je Frankovsko kraljestvo napadel med vladavino Teoderika I. (umrl 534), sina Klodvika (Hlodoveha), frankovskega kralja v začetku 6. stoletja, in je bil v nastalem kaosu ubit. Potem ko se je na bojišču nepričakovano pojavila vojska pod vodstvom Teoderikovega sina Teodeberta, so Franki porazili skandinavske napadalce. Preživeli Skandinavci so se v neurejenem begu naglici odpravili na morje in na bojišču pustili svoje mrtve, vključno s kraljem. Franki so zasegli ves njihov plen. Gregor poroča, da so Higelakovo truplo našli. Prepoznali so ga po izjemni višini. Ker kralj ni bil upravičen do pokopa, so imeli njegovo truplo dolgo časa kot zanimivost razstavljeno na merovinškem dvoru. Zmagoslavne razstave v bitkah ujetih ali ubitih piratov so bile nekaj običajnega.

Medtem ko Gregor Higelaka imenuje kralj Dancev, ga veliko mlajša Liber historiae Francorum imenuje kralj Gotov (Getov, rege Gotorum), kar se ujema s pripovedjo v Beowulfu.^[6]

Prenos poročila v Anglijo

Obstajata dve teoriji o tem, kako se je poročilo o frankovskem napadu ohranilo v angleškem epu Beowulf in vplivalo na datum, pripisan pesnitvi.

Ustni prenos

Eden od pogledov meni, da se je poročilo ohranilo v ustnen izročilu, dokler ni bilo vključeno v epsko pesnitev.^[7] Da je bil Higelak znan v Angliji že v zgodnjem 8. stoletju, je razvidno iz Liber Monstrorum (Knjiga pošasti), kjer je omenjen kot Higlacus:

"Et fiunt monstra mirae magnitudinis, ut rex Higlacus, qui imperavit Getis et a Francis occisus est, quem equus a duodecimo aetatis anno portare non potuit. Cuius ossa in Rheni Fluminis insula, ubi in Oceanum prorumpit, reservata sunt, and de longinquo venientibus per miraculo ostenduntur."

"In obstajajo pošasti neverjetne velikosti, kot je kralj Higelak, ki je vladal Getom in so ga ubili Franki, ki ga od dvanajstega leta starosti ni mogel nositi noben konj. Njegove kosti so shranjene na otoku v reki Ren, kjer se izliva v ocean, in so prikazane kot čudež popotnikom od daleč." ^[8]

Leonard Neidorf trdi, da so se avtorji Beowulfa in Liber Monstrorum morali zanašati na skupno ustno legendarno izročilo, ki je izviralo iz Skandinavije.

Pisni prenos

Drugi znanstveniki menijo, da vse kaže, da je bil Beowulf napisan šele v 10. stoletju. Iz tega stoletja je edini ohranjeni rokopis.^[7] Obstaja tudi domneva, da je pesnitev nastala po Liber historiae Francorum, ker omenja Atoarje, ki v Beowulfu postanejo Hetvarji. Eden od znanstvenikov meni, da je nepredstavljivo, da bi ustno izročilo zvesto preneslo takšno podrobnost. ^[9] Nemški zgodovinar Walter Goffart je ocenil, da Beowulf s temi zgodovinskimi podrobnostmi ni mogel biti napisan pred letom 923. ^[10]