Indinavir

Indinavir je zaviralec proteaze HIV, ki se v kombinaciji z zaviralci reverzne transkriptaze uporablja za zdravljenje okužbe s HIV.^[1] Na tržišču je zdravilo pod zaščitenim imenom Crixivan proizvajalca Merck Sharp & Dohme Limited.

Indinavir

Klinični podatki
Blagovne znamke	Crixivan
AHFS/Drugs.com	monograph
MedlinePlus	a696028
Licenčni podatki	ZDA FDA: Indinavir
Nosečnostna kategorija	ZDA: C (možna škodljivost)
Način uporabe	peroralno
Oznaka ATC	J05AE02 (WHO)
Farmakokinetični podatki
Vezava na beljakovine	60 %
Presnova	jetrna s pomočjo CYP3A4
Razpolovni čas	1,8 (± 0,4) ur
Identifikatorji
IUPAC ime (2S)-1-[(2S,4R)-4-benzil-2-hidroksi-4-{[(1S,2R)-2-hidroksi-2,3-dihidro-1H-inden-1-il]karbamoil}butyl]-N-terc-butil-4-(piridin-3-ilmetil)piperazin-2-karboksamid
Številka CAS	150378-17-9
PubChem CID	5362440
DrugBank	APRD00069
ChemSpider	4515036
UNII	9MG78X43ZT
KEGG	C07051
ChEBI	CHEBI:44032
ChEMBL	ChEMBL540914
NIAID ChemDB
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID4043802
Kemični in fizikalni podatki
Formula	C36H47N5O4
Mol. masa	613,79 g/mol
3D model (JSmol)	Interactive image
SMILES CC(C)(C)NC(=O)[C@@H]1CN(CCN1C[C@H](C[C@@H](Cc2ccccc2)C(=O)N[C@H]3c4ccccc4C[C@H]3O)O)Cc5cccnc5
InChI InChI=1S/C36H47N5O4/c1-36(2,3)39-35(45)31-24-40(22-26-12-9-15-37-21-26)16-17-41(31)23-29(42)19-28(18-25-10-5-4-6-11-25)34(44)38-33-30-14-8-7-13-27(30)20-32(33)43/h4-15,21,28-29,31-33,42-43H,16-20,22-24H2,1-3H3,(H,38,44)(H,39,45)/t28-,29+,31+,32-,33+/m1/s1 Key:CBVCZFGXHXORBI-PXQQMZJSSA-N

Zgodovina

Ameriški Urad za prehrano in zdravila je izdal za indinavir dovoljenje za promet z zdravilom 13. 3. 1996 in s tem je postal osma protiretrovirusna učinkovina na tržišču. Indinavir je izkazoval močnejši učinek od vseh prejšnjih protiretrovirusnih zdravil in se je v kombinaciji s še dvema nukleozidnima zaviralcema reverzne transkriptaze začel uporabljati kot standardna oblika zdravljenja okužbe s HIV-om.

V zadnjem času ga nadomeščajo novejše učinkovine (lopinavir, atazanavir), ki so bolniku prijaznejše za jemanje ter izkazujejo manjše tveganje pri virusih za pojav odpornosti proti zdravilom.

Odmerjanje

Ker se indinavir hitro presnavlja, je potrebno natančno odmerjanje na osem ur, da se ne poveča tveganje za pojav odpornih sevov virusa.

Za optimalno vsrkanje iz prebavil v krvni obtok se zdravilo ne sme jemati s hrano, ampak z vodo eno uro pred obrokom ali dve uri po njem. Izjemoma se ga lahko jemlje skupaj z lahkim obrokom z malo maščobami.^[2]

Neželeni učinki

Zelo pogosti neželeni učinki so: omotica, glavobol, siljenje na bruhanje, bruhanje, driska, nelagoden občutek v želodcu ali spahovanje po jedi, suha koža, izpuščaj, oslabelost/utrujenost, motnje okušanja, bolečine/otekanje v trebuhu.^[2]

Neželeni učinki vključujejo tudi:

• ledvične kamne
• odpoved ledvic
• presnovne motnje, vključno s hiperlipidemijo (zvišane vrednosti holesterola ali trigliceridov v krvi )
• spremembe telesnega maščevja (lipotamoza, lipoatrofija)

Indinavir naj bi zaviral proizvodnjo dušikovega oksida v ledvicah in zato prihaja do motenj v delovanju ledvic, sterilne levkociturije in zmanjšanega očistka kreatinina.^[3] Dušikov oksid namreč širi žile in v njegovi odsotnosti se lahko majhne žile v ledvicah pokrčijo, kar povzroči ishemijo ledvičnega tkiva.

Prav tako naj bi povzročal motnje endotelijske funkcije in pospeševal aterosklerozo.^[4]