Interkolumnij

Interkolumnij v arhitekturi razmik med stebri v nizu, merjeno na dnu trupa stebra od osi do osi.^[1]

Ilustracija iz Štiri knjige o arhitekturi Andree Palladija, London 1738.

V klasični, renesančni in baročni arhitekturi je bil interkolumnij določen z definicijo, ki jo je v 1. stoletju pr. n. št. določil rimski arhitekt Vitruvij.^[2] On je zapisal standardne interkolumnije za tri klasične grške rede, izražene s širino premera stebra,^[1] dvojne dolžine Vitruvijevega modula in opozoril, da razmik med stebri enak ali večji od treh premerov pripelje do lomljenja kamnitega arhitrava.^[3]

Standardni interkolumniji

Standardni interkolumniji so naslednji:^[4]

• Piknostil - en in pol premer
• Sistil - dva premera
• Eustil - dva in tričetrt premera; po Vitruviju najboljši proporc^[5]
• Dijastil - trije premeri
• Areostil - štiri ali več premerov, kar zahteva lesen namesto kamnit arhitrav.
• Areosistil - izmenično areostil in sistil.