Jamarstvo

»Jamar« se preusmerja sem. Za druge pomene glej Jamar (razločitev).

Jamarstvo (kot znanstvena dejavnost tudi speleologija) je športno raziskovanje jam in dokumentiranje odkritij.^[1] Je ekipna dejavnost,^[1] zato so jamarji organizirani v društva.^[2]

V društvih jamarji dobijo potrebna znanja in izkušnje, pri raziskovanju večjih jamskih sistemov pa uporabljajo skupno jamarsko opremo. Društva tudi izdajajo glasila in organizirajo čistilne akcije; varstvo jam je namreč vse pomembnejša naloga jamarjev.

Zgodovina

Človek je iskal zavetje v jamskih vhodih že v prazgodovini, prvi zapis o obisku jame pa je iz leta 853 pred našim štetjem, ko je asirski kralj Šalmaneser III. obiskal jame pri izvirih reke Tigris. Natančneje so naravoslovci začeli opisovati jame v 17. stoletju, na slovenskem je bil med prvimi Janez Vajkard Valvasor. V drugi polovici 19. stoletja so jame začeli sistematično raziskovati, zato se je razvila tudi posebna znanstvena veda – speleologija.

Konec 19. stoletja sta bili na Slovenskem dve središči raziskovanj: Škocjanske jame, ki so jih od leta 1883 raziskovali člani Jamarske sekcije Küstenland Nemško-avstrijskega planinskega društva (DÖAV), in Postojnska jama, kjer je bil duša raziskovanja upravnik Postojnske jame Ivan Andrej Perko.^[3] Leta 1889 je bilo ustanovljeno prvo jamarsko društvo na slovenskem Antron, leta 1910 pa Društvo za raziskovanje jam Ljubljana, ki deluje še danes.^[3] Zdaj je v Jamarsko zvezo Slovenije vključenih 45 jamarskih društev.^[4]