Kalaharijska kotlina

Kalaharijska kotlina ali Kalaharijska depresija je veliko nižinsko območje, ki zajema več kot 2,5 milijona km² in pokriva večino Bocvane, del Namibije, Južno Afriko, Angolo, Zambijo in Zimbabve. Velika puščava Kalahari je izjemen fizični pojav v kotlini, ki zaseda njen osrednji del. Glavno mesto Namibije, Windhoek, je v Kalaharijski kotlini.

Kalaharijska kotlina
Kalaharijska depresija
Kalaharijska kotlina – oranžno, puščava Kalahari – rjavo
Površina	725.293 km2[1]
Geografija
Država	Angola, Bocvana, Namibija, Južna Afrika, Zambija in Zimbabve
Koordinati

Zemljevid porečja reke Okavango z območjem porečja znotraj pikčaste črte (Angola, Namibija, Bocvana)

Trajna rečna bifurkacija prelivnega kanala Selinda (ali reke Magweggana) na reki Cuando (v Bocvani Chobe) povezuje Kalaharijsko kotlino s kotlino Zambezija.^[2]

Splošne značilnosti porečja

Reka Okavango je glavni tok v porečju. Nastane s sotočjem rek Cubango in Cuito, ki izvirata na planoti Bié v osrednji Angoli in tečeta proti jugovzhodu. Cubango se tik nad sotočjem s Cuito združi z reko Omatako, ki teče proti severovzhodu od svojega izvira v regiji Damaraland v osrednji Namibiji. Okavango se nadaljuje skozi namibijski Caprivijev pas v Bocvano, kjer se razcepi na številne rokave in tvori Okavangovo delto, veliko notranjo delto, ki postane sezonsko poplavljeno travišče. Po delti Okavango vode porečja vstopijo v območje močnega izhlapevanja, ki je že znotraj depresije puščave Kalahari.^[3]

Na najnižjih točkah porečja leži vrsta solin, vključno s ponorom Nwako južno od delte Okavango in obsežnim ponorom Makgadikgadi jugovzhodno od delte. Ob visokem pretoku se Okavango prek rokavov Xudum in Nhabe izliva v porečje Nwako, da napolni jezero Ngami, slano jezero, ter v jezero Xau in zahodni konec slane kotanje Makgadikgadi prek rokava Boteti. Jez Mopipi [ceb] je bil zgrajen na reki Boteti, da bi oskrboval z vodo diamantni rudnik Orapa.^[4]

Preliv Selinda, znan tudi kot Magweqana, Magwekwana ali Magweggana, je rokav, ki povezuje Okavangovo delto z reko Cuando, pritokom Zambezija. V obdobjih zelo visokega vodostaja v Okavangu voda teče proti vzhodu proti sistemu Cuando-Linyanti. Nazadnje se je to zgodilo avgusta 2009 po 30 letih suše. V obdobjih visokega vodostaja v Kwandu lahko voda teče proti zahodu iz Cuanda proti Okavangovi delti, vendar pogosto izhlapi, preden doseže delto.^[5]

Drugi potoki v porečju vključujejo Eiseb, občasni potok, ki izvira v namibijskem Herrerolandu in teče proti vzhodu v Okavangovo delto, ter reko Nata, ki izvira v zahodnem Zimbabveju in se izliva v vzhodni konec porečja Makgadikgadi.

Ekologija

Kljub izsušenosti je v kotlini veliko različnih živalskih in rastlinskih vrst na tleh, na kalaharijskem pesku. Avtohtona drevesa so akacije, afriška cvetoča drevesa Guibourtia coleosperma ter veliko zelišč in trav.^[6] Nekatera območja so sezonska mokrišča, na primer slana kotanja Makgadikgadi v Bocvani. To območje ima številne halofilne vrste in v deževnem obdobju tisoči plamencev obiščejo soline.^[7]

Upravljanje vodnih virov

Izviri voda Okavangove delte v Angoli in Namibiji ostajajo nedotaknjeni ker ni gorvodnih jezov ali večjega odvzema vode, tri obvodne države pa so v okviru Stalne komisije za vodne vire porečja reke Okavango (OKACOM) vzpostavile protokol za trajnostno upravljanje celotnega rečnega sistema.