Kanton Uri

»Uri« se preusmerja sem. Za druge pomene glej Uri (razločitev).

Uri je eden od 26 švicarskih kantonov. Prevladujoči jezik v kantonu Uri je nemščina. Upravno središče je Altdorf.

Uri
Kanton Švice
Grb kantona Uri Položaj kantona Uri v Švici
Glavno mesto	Altdorf
Površina	1076,53 km² (11. od 26)
Prebivalstvo (31. dec. 2022)
• Skupno	37.317 (25. od 26)
• Gostota	35/km²
Priključitev	1291
Okrajšava	UR
Jeziki	nemščina
Najvišji vrh	3630 m: Dammastock
Najnižja točka	434 m: Vierwaldstadtsko jezero
Izvršnost	Regierungsrat (7)
Zakonodaja	Landrat (64)
Občine	19 občin
Okraji	ni delitve na okraje

Geografija

Kanton leži v srednji Švici in pokriva področje doline reke Reuss med Vierwaldstadtskim jezerom^[1] in prelazom Gotthard. Skupna površina kantona je 1077 km². Na vzhodu meji na kanton Graubünden, na jugu na Ticino, na jugovzhodu na Valais, na zahodu na Kanton Bern, Nidwalden, na severu Schwyz in na severovzhodu Glarus.

Najvišja točka je 3630 m visok Dammastock.

Zgodovina

Uri se prvič omenja leta 732, ko pripade opatiji Reichenau.

Leta 1291 sklene s kantonoma Schwyz in Unterwalden »zvezo prisege« proti Habsburžanom, ki postane temelj bodoče Švicarske konfederacije. Leta 1386 sodeluje v zmagi nad Avstrijci v bitki pri Sempachu. V obdobju Helvetske republike postane Uri del kantona Waldstätten. Leta 1803 si ponovno pridobi neodvisnost. Leta 1841 se vsled liberalnih reform združi s katoliškimi kantoni v tako imenovani Sonderbund. Sledi enomesečna državljanska vojna, ki se konča z zmago liberalcev in ukinitvijo Sonderbunda.