Kneževina Gornja Ogrska

Kneževina Gornja Ogrska^[1] (madžarsko Felső-Magyarországi Fejedelemség, turško Orta Macar, Srednja Ogrska) je bila kratkoživa vazalna država Osmanskega cesarstva, v kateri je vladal Imre Thököly.

Kneževina Gornja Ogrska Felső-Magyarországi Fejedelemség Orta Macar
1682–1685
Kneževina Gornja Ogrska leta 1683
Status	vazalna država Osmanskega cesarstva
Glavno mesto	Košice
Vlada	kneževina
Knez
Zgodovina
• ustanovitev	19. november 1682
• ukinitev	15. oktober 1685
Predhodnice Naslednice Kingdom of Hungary (1526–1867) Ogrsko kraljestvo
Danes del	Madžarska  Slovaška  Romunija  Ukrajina

Ozadje

Gornja Ogrska se je v Ogrskem kraljestvu štela za apanažo dediča ogrskega prestola ali brata vladajočega kralja. Upravljala se je iz Bratislave.^[2] Po sklenitvi Vasvárskega mirovnega sporazuma leta 1664 se je začela lojalnost Madžarov do Habsburške dinastije krhati, ker je cesarska administracija delovala proti interesom Ogrskih dežel. Upor leta 1671 je cesarstvo hitro zatrlo. Naslednje leto je izbruhnil bolj uspešen upor od vodstvom Mihálya Telekija. Leta 1680 je postal vodilna osebnost upora Imre Thököly. Upore sta podpirala Osmansko cesarstvo in Kneževina Transilvanija.^[3][4]

Ustanovitev in zgodovina

Kneževina je bila ustanovljena 19. novembra 1682^[5] in se obvezala, da bo Osmanskemu cesarstvu plačevala 20.000 zlatnikov letno.^[6] Thököly se je začel pogajati s cesarjem Leopoldom I. Habsburškim in bil leta 1685 v bitki s Turki pri Eperjesu (zdaj Prešov, Slovaška) poražen. Turki so ga zaradi njegovih pogajanj s cesarjem aretirali in kneževino ukinili.