Kuber
From Wikipedia, the free encyclopedia
Remove ads
Kuber (bolgarsko Кубер, Kuber) je bil prabolgarski kan, ki je vladal v Panoniji in Makedoniji, * pred 650, † po 705.
Domneva se, da je bil sin kana Kubrata, brat kana Asparuha in član klana Dulo.[1] V Makedoniji je ustanovil Kuberjevo Bolgarijo.
Po zapisih v Čudežih sv. Demetrija (Miracula Sancti Demetrii) je v 670. letih iz razpadle Velike Bolgarije na ozemlju sodobne Ukrajine odpeljal v Srem v bivši rimski provinci Panoniji skupino Prabolgarov in bizantinskih kristjanov, katerih prednike so šestdeset let pred tem zajeli Avari.[2][3]
Remove ads
Poreklo
Kuberjev življenjepis je v drugi knjigi Čudežev sv. Demetrija.[4][5] Knjiga je hagiografsko delo, napisano v Solunu v 680. ali 690. letih.[6][7] Znanstvena teorija, ki jo je prvi predlagal bolgarski zgodovinar Vasil Zlatarski, trdi, da je bil Kuber četrti sin kana Kubrata, krščanskega vladarja Onogurskih Prabolgarov, naseljenih v stepah severno od Črnega morja.[4][8] Po pisanju Teofana Spovednika[5] je Kubratov četrti (neimenovani) sin po očetovi smrti okrog leta 642 s svojo vojsko[9] zapustil črnomorske stepe, se naselil v nekdanji rimski provinci Drugi Panoniji in postal avarski vazal. Ameriški zgodovinar John Van Antwerp Fine ml. se strinja z Zlatarskim in dodaja, da je Kuber dobil ime po svojem očetu, ker sta Kuber in Kubrat zelo verjetno grški različici istega prabolgarskega imena.[5]
Remove ads
Vladanje v Panoniji
Kuber je vladal kot kaganov guverner[4][10] na narodnostno mešanem ozemlju. Med prebivalci so bili tudi potomci vojnih ujetnikov, ki so jih Avari zajeli na Balkanskem polotoku in jih naselili v okolici Sirmija.[4][5][11] Zgodovinar Samuel Szádeczky-Kardoss, ki se strinja s trditvijo, da je bil Kuber Kubratov sin in pripadnik vladarskega klana Dulo, trdi, da je kagan Kubra imenoval za guvernerja Panonije zato, da bi ga ločil od prabolgarskih podložnikov, ki so skupaj z njim zapustili črnomorske stepe.[4] Kubrovi panonski podložniki so sami sebe imenovali Sermesianoi (Sremci),[10] Bizantinci pa so jih imenovali Bolgari.[12] Ohranili so svoje krščanske običaje, čeprav so Avari njihove prednike zajeli že šestdeset let pred Kuberjevim imenovanjem.[5]
Sermesianoi niso prenehali sanjati, da se bodo nekoč vrnili v domovino svojih prednikov.[5] Kuber je izkoristil njihova čustva in se po pisanju v Čudežih sv. Demetrija uprl avarskemu kaganu.[13] Sodobni zgodovinarji trdijo, da se je upor zgodil v 670. letih ali na začetku 680. let.[10][12][14] Kubru se je pridružilo približno 70.000[15] Sremcev in se odpravilo proti Bizantinskemu cesarstvu.[7] Kagan jih je poslušal zaustaviti, po petih ali šestih porazih pa je odnehal in uporniki so pobegnili preko Donave.[7]
Vladanje v Makedoniji
Kuber in njegovi uporniki so prodrli do Soluna,[7][16] kjer so se nameravali naseliti. K bizantinskemu cesarju, katerega imena Čudeži sv. Demetrija ne omenjajo, so poslali delegacijo s prošnjo za njegovo dovoljenje.[7] Cesar je naselitev odobril in bližnjemu slovanskemu plemenu Dragoviti ukazal, da jih oskrbijo s hrano.[7][10] Ljudje so se še vedno želeli vrniti na domove svojih prednikov in se začeli razseljevati.[7] Kuber se je ustrašil, da bo zaradi tega njegova moč preveč upadla, in je zaprosil cesarja, da Sermesianoiem prepove odseljevanje in potrdi Kubrov položaj njihovega vladarja.[7] Zgleda, da cesar njegove zahteve ni odobril, ker je nameraval izkoristiti državljansko vojno v mestu in zasesti Solun. V hagiografiji sv. Demetrija piše, da so meščani odkrili Kubrove agente, ki so mu nameravali odpreti mestna vrata, in mu preprečili vstop v mesto.[7]
Drugih podatkov o Kubrovem življenju ni.[17] Nekaj sodobnih zgodovinarjev, med njimi Zlatarski and Cankova-Petkova, trdi, da je v Makedoniji ustanovil državo, vzporedno z Asparuhovim Prvim bolgarskim cesarstvom.[18] Trdijo tudi, da je bizantinski cesar Justinijan II. podjarmil slovanska plemena v okolici Soluna in na povratku v Konstantinopel leta 689 padel v prabolgarsko zasedo in bil poražen.[18][19] Na napisu ob Madarskem konjeniku piše, da je Asparuhov sin Tervel sodeloval »s strici v Solunu« proti bizantinskemu cesarju Justinijanu II.:[20]
Cesar Justinijan je sklenil pogodbo […] Bolgari […] in prišel k Tervelu. Moji strici v Solunu niso zaupali cesarju z odrezanim nosom in so se vrnili v Kisinije [...] eden od njegovih [...] Vladar Tervel je sklenil pogodbo in dal cesarju pet tisoč [...] z mojo pomočjo je cesar dosegel lepo zmago.
Makedonski arheolog Ivan Mikulčič, ki zaklada iz Vrapa in Ersekëja v Albaniji pripisuje Kubrovemu ljudstvu, trdi, da arheološke najdbe potrjujejo prisotnost Prabolgarov v Makedoniji in vzhodni Albaniji.[21]
Remove ads
Zanimivost
Po Kubru se imenuje Kuber Peak v gorovju Tangra na Livingstonovem otoku v Južnih šetlandskih otokih na Antarktiki. [22]
Sklici
Viri
Wikiwand - on
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Remove ads