Kvark u

Kvark u (tudi kvark gor) (oznaka ${\displaystyle u\,}$) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji). Je najlažji izmed vseh kvarkov. Ima električni naboj enak +2/3 in maso 1,5 do 3,3 MeV/c². Prištevamo ga med fermione s spinom 1/2. Njegov antidelec je antikvark u. Skupaj s kvarkom d tvori nukleone (proton in nevtron). Tretja komponenta izospina in šibkega izospina je enaka +1/2. Barionsko število je 1/3. Leptonsko število, čudnost, čar, dno in vrh so enaki 0. Podobno kot drugi kvarki, nosi enega izmed treh barvnih nabojev.

kvark u
Sestava:	osnovni delec
Statistika:	fermionska
Skupina:	kvark
Generacija:	prva
Interakcija:	močna, elektromagnetna, šibka,
Simbol(i):	${\displaystyle u\,}$
Antidelec:	antikvark u
Predpostavil:	Murray Gell-Mann (1964), George Zweig (1964)
Odkril:	SLAC (1968)
Masa:	1,7 – 3,3 MeV/c2 [1]
Električni naboj:	2/3 e0
Spin:	½
Šibki izospin:	levosučni: + 1/2, desnosučni: 0
Šibki hipernaboj:	levosučni: +1/3, desnosučni: +4/3

Zgradba nukleonov

Nukleona (proton in nevtron) sta zgrajena iz treh kvarkov. Na spodnjih dveh slikah je prikazana zgradba protona in nevtrona iz kvarkov.

Proton je zgrajen iz dveh kvarkov u in enega kvarka d.

Nevtron je zgrajen iz dveh kvakov d in enega kvarka u.

Zgodovina

Obstoj kvarkov sta neodvisno napovedala že v letu 1961 ameriški fizik Murray Gell-Mann ^[2] (rojen 1929) in izraelski fizik Yuval Ne'eman (1925 – 2006) ^[3]. Hadrone sta razporedila v skupine po metodi, ki je danes znana kot osemkratna pot, to je simetrija SU(3) v okviru okusne simetrije. Leta 1964 sta Gell-Mann^[4] in ameriški fizik George Zweig (rojen 1937) ^[5][6] neodvisno predlagala kvarkovski model, v katerega sta takrat vključila samo kvarke u, d in s ^[7].