Lise Meitner

Lise Meitner, avstrijsko-švedska fizičarka, * 17. november 1878, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 27. oktober 1968, Cambridge, Anglija.

Lise Meitner
Lise Meitner, 1946
Rojstvo	Elise Meitner[1] 7. november 1878({{padleft:1878|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[2][3][…] Dunaj[2][4][…]
Smrt	27. oktober 1968({{padleft:1968|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[2][3][…] (89 let) Cambridge[2][5]
Bivališče	Avstrija  Nemčija  Švedska  Združeno kraljestvo
Državljanstvo	avstrijsko (pred 1949) švedsko (po 1949)
Narodnost	avstrijska švedska
Področja	fizika
Ustanove	Inštitut cesarja Viljema Univerza v Berlinu
Alma mater	Univerza na Dunaju
Mentor doktorske disertacije	Franz Serafin Exner Ludwig Edward Boltzmann
Drugi študijski mentorji	Max Planck
Doktorski študenti	Nikolaus Riehl (1927) Vang Gančang (1934) Arnold Flammersfeld (1938)
Drugi znani študenti	Max Delbrück Hans Hellmann
Poznan po	jedrska cepitev
Vplival na	Otto Hahn
Pomembne nagrade	Liebnova nagrada (1925) medalja Maxa Plancka (1949) nagrada Enrica Fermija (1966)
Podpis
Opombe Bila je teta Otta Roberta Frischa. Njen oče je bil Philipp Meitner.

Življenje in delo

Meitnerjeva je največ delovala na področju radioaktivnosti in jedrske fizike. Sodelovala je s skupino raziskovalcev, ki je odkrila jedrsko cepitev, in za to odkritje je njen sodelavec Otto Hahn leta 1944 prejel Nobelovo nagrado za kemijo.

Doktorirala je kot druga ženska na Univerzi na Dunaju leta 1906 pod Exnerjevim in Boltzmannovim mentorstvom. Leta 1918 je skupaj s Hahnom odkrila kemični element protaktinij (Pa).

Priznanja

Nagrade

• Liebnova nagrada (1925)
• Medalja Maxa Plancka (1949)
• Nagrada Enrica Fermija skupaj z Ottom Hahnom in Fritzom Strassmannom (1966)

Poimenovanja

Njej v čast je leta 1997 zveza IUPAC poimenovala kemični element majtnerij (Mt).

Po njej se imenujeta kraterja Meitner na oddaljeni strani Lune in Meitner na Veneri, ter asteroid glavnega pasu 6999 Meitner.