Lockheed L-1011 TriStar
From Wikipedia, the free encyclopedia
Remove ads
Lockheed L-1011 TriStar, kratko L-1011 ali TriStar, je trimotorno širokotrupno reaktivno potniško letalo ameriškega proizvajalca Lockheed. L-1011 je bilo tretje širokotrupno potniško letalo za Boeingom 747 in McDonnellom Douglasom DC-10. Ima kapaciteto do 400 sedežev in dolet 7400 kilometrov. Letalo za pogon uporablja tri turboventilatorske motorje Rolls-Royce RB211, dva na krilih in enega v sredini (repu). Repni motor ima S-dovod za zrak. Letalo ima možnost avtomatskega pristanka (Autoland).
L-1011 TriStar so naredili v dveh različicah, v prvi različici L-1011-1 je prvič poletel novembra 1970 in vstopil v uporabo pri nekdanji ameriški družbi Eastern Air Lines 972. Druga, krajša različica L-1011-500 je prvič poletel leta 1978 in vstopil v uporabo pri letalski družbi British Airways leto pozneje. Originalni TriStar je imel tudi verzijo z večjo vzletno težo L-1011-100 ter pozneje še L-1011-250. Verzijo L-1011-1 so pozneje preuredili v bolj težka letala verzij L-1011-50 in L-1011-150.
Uporablja se tudi prirejena verzija letala Stargazer, ki med letom izstreljujeo vesoljsko raketo Pegasus. Pegasus je težka 23.000 kilogramov in lahko pošlje v orbito 440 kilogramov.
Remove ads
Tehnične specifikacije
Viri: Jane's All The World's Aircraft 1982–83[3] except where stated
Remove ads
Glej tudi
Sklici in reference
Zunanje povezave
Wikiwand - on
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Remove ads