Maksimilijan I. Mehiški

Nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan Habsburško-Lotarinški * 6. julij 1832, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 19. junij 1867, Santiago de Querétaro, Mehika, mlajši brat cesarja Franca Jožefa, je bil kot Maksimilijan I. Mehiški, habsburški cesar Mehike.

Maksimilijan I. Mehiški
Mehiški cesar
Cesar Mehike
Vladanje	10. april 1864–15. maj 1867
Kronanje	- (nikoli ni bil formalno kronan)
Predhodnik	Félix María Zuloaga
Naslednik	Benito Juárez
Regent	José Mariano Salas, Juan Nepomuceno Almonte, Pelagio Antonio de Labastida y Dávalos
Rojstvo	6. julij 1832({{padleft:1832|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})[1][1][…] Schönbrunn[2]
Smrt	19. junij 1867({{padleft:1867|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[3][1][…] (34 let) Santiago de Querétaro[d]
Pokop	Dunaj, Avstrija
Zakonec	Šarlota Belgijska
Potomci	Augustine (posvojen)     Salvador (posvojen)
Imena Ferdinand Maximilian Joseph Maria
Rodbina	Habsburžani
Oče	Franc Karl
Mati	Sofija Bavarska
Poklic	politik, botanik

Življenje

Ferdinand Maksimilijan Habsburško-Lotarinški (Ferdinand Maximilian Joseph Maria) se je rodil kot drugi sin nadvojvode Franca Karla (mlajšega sina svetega rimskega cesarja Franca I.) in Zofije Bavarske v palači Schönbrunn na Dunaju. Po karieri v avstrijski vojni mornarnici je s podporo francoskega cesarja Napoleona III. in mehiških monarhistov 10. aprila 1864 postal mehiški cesar. Mnogo držav, med drugim tudi Združene države Amerike, niso priznale njegove vladavine. Položaj se je do leta 1867 zelo poslabšal zaradi propada evropske intervencije, slabega gospodarskega stanja in notranjih nesporazumov, nakar so uporniške sile, ki jih je že od začetka evropske intervencije vodil Benito Juárez, dokončno premagale najemnike (Meksikajnarji in Francoska tujska legija) ter mehiško cesarsko vojsko pri Queretaru. Cesarja Maksimilijana in njegova generala, Miramona in Mejio, so pred vojaškim sodiščem obsodili na smrt z ustrelitvijo, ki je bila izvršena 19. junija 1867.

Maksimilijan I. v slovenski književnosti

• May, Karl: Beračeve skrivnosti ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe. Spisal Ramon Diaz de la Escosura, prestavil grof Sokolski, Dunaj, 1901, dLib. 1968 pri MK pod naslovom Benito Juarez.
• Rupel, Dimitrij Maks: roman o maksizmu ali Boj med veličino in veličino, Koper, Lipa, 1983 (COBISS)
• Kastelic, Franc Meksikajnarska ekspedicija, Murska Sobota, Eurotrade Print, 2004 (COBISS)

Grad Miramar

Zakonca sta si v Grljanu pri Trstu dala zgraditi Grad Miramar, ki je bil po načrtih avstrijskega arhitekta Carla Junkerja (1827–1881) zgrajen med letoma 1856 in 1860.