Markov samostan
From Wikipedia, the free encyclopedia
Remove ads
Markov samostan (makedonsko in srbsko Марков Манастир, Markov manastir) je pravoslavni samostan v vasi Markova Sušica v severni Makedoniji, oddaljen 18 kilometrov iz središča Skopja. Zgradil ga je srbski kralj Marko Mrnjavčević, bolj znan kot Kraljevič Marko.[1][2] Samostan je naseljen, odkar je bil ustanovljen.[3]
Remove ads
Opis
Samostan sestavljajo enoladijska cerkev, posvečena svetemu Dimitriju, bivalni prostori, zvonik, vodnjak, skladišča, pekarna, mlin[4] in žganjarna.[5]
Cerkev ima narteks, osrednjo kupolo in manjšo kupolo na zahodni strani.[1] Zgrajena je iz opeke in kamna. Ikonostas je izdelan iz kamnitih stebrov.[4]
Freske v cerkvi je naslikalo več lokalnih slikarjev.[1] Na freskah so upodobljeni Sveta mati Božja, Dvanajst velikih praznikov, Jezus Kristus, sveti Nikolaj in drugo.[4]
Remove ads
Zgodovina
Cerkev svetega Dimitrija je začel graditi kralj Vukašin Mrnjavčević leta 1346.[2] Gradnja, vključno z notranjimi poslikavami, je bila končana 30 let kasneje. Pred osmansko okupacijo je bila v samostanu šola, veliko menihov in duhovnikov pa je prepisovalo rokopise.[5]
Leta 1392 je prišlo Skopje pod osmansko oblast, kar je imelo za posledico rušenje veliko cerkva in samostanov. Markov samostan v tem času ni utrpel skoraj nobene škode.[4] V osmanskem obdobju je bilo leta 1467/1468 v samostanu 20 menihov.[3] V letih 1801-1818 je bil iguman (prior) amostana Kiril Pejčinović.[6]
Leta 1830 je osmanski aristokrat Hamzi Paša k cerkvi prizidal narteks.[3]
Remove ads
Sklici
Wikiwand - on
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Remove ads