Gostota

Gostôta (označba ${\displaystyle \rho \,}$) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso ${\displaystyle m\,}$ in prostornino telesa ${\displaystyle V\,}$, kot razmerje med molsko maso ${\displaystyle M\,}$ in molsko prostornino ${\displaystyle V_{\rm {m}}\,}$ ali kot obratna vrednost specifične prostornine ${\displaystyle v\,}$:

${\displaystyle \rho ={\frac {m}{V}}={\frac {M}{V_{\rm {m}}}}={\frac {1}{v}}\!\,.}$

Gostota
Ilustracija za "kilogram na kubični meter"
Splošne oznake	ρ D
Enota SI	kg/m3

Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

1000 kg/m³ = 1 kg/dm³ = 1 g/cm³.

Priprava za merjenje gostote manjših količin kapljevine je piknometer, za določevanje gostote večjih količin kapljevin pa se uporablja potopni areometer.

Enačbo za izračun gostote idealnih plinov se lahko izpelje iz splošne plinske enačbe:

${\displaystyle \rho ={\frac {pm}{nR_{\rm {m}}T}}={\frac {pM}{R_{\rm {m}}T}}\!\,,}$

kjer je ${\displaystyle R_{\rm {}}=8,314\mathrm {J} \,\mathrm {K} ^{-1}\,\mathrm {mol} ^{-1}\,}$ splošna plinska konstanta, ${\displaystyle n\,}$ množina snovi, ${\displaystyle M\,}$ molska masa plina, ${\displaystyle p\,}$ tlak in ${\displaystyle V\,}$ prostornina.

Gostota trdnih in kapljevinastih snovi

snov	gostota [kg/m³]	snov	gostota [kg/m³]
črna luknja	4×1017	nevtronska zvezda	8,4×1016 – 1×1018
atomsko jedro	2,3×1017	bela pritlikavka	1×109
Sončevo jedro	~150000	osmij	22590
iridij	22560	platina	21450
zlato (0 °C)	19300	volfram	19250
uran	19050	tantal	16600
živo srebro	13580	paladij	12023
torij	11600	svinec	11340
srebro	10490	baker	8960
bron	8500	železo	7870
jeklo	7850	kositer	7310
cink	7049	titan	4507
diamant	3500	bazalt	3000
granit	2700	aluminij	2700
grafit	2200	magnezij	1740
PVC	1300	polimetil metakrilat (en)
morska voda (en) (15 °C)	1025	voda (25 °C)	998
HDPE (en)	955	MMA	940
led (0 °C)	917	polietilen	910
etilni alkohol	790	bencin	740
kapljevinski vodik (en)	68	aerogel	3

Glej tudi

• specifična teža
• gostota zraka
• gostota sile
• gostota teže