Osmij

Osmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Os in atomsko število 76. Osmij je težka, drobljiva modrosiva ali modrikasto črna prehodna kovina iz skupine platine. Med vsemi naravnimi kemijskimi elementi ima največjo gostoto.

Osmij, ₇₆Os

Osmij
Izgovarjava	IPA: [ósmij]
Videz	srebrnkast, modrikast
Standardna atomska teža Ar, std(Os)	19023(3)[1]
Osmij v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson Ru ↑ Os ↓ Hs renij ← osmij → iridij
Vrstno število (Z)	76
Skupina	skupina 8
Perioda	perioda 6
Blok	blok d
Razporeditev elektronov	[Xe] 4f14 5d6 6s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 32, 14, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	3033 °C
Vrelišče	5012 °C
Gostota (blizu s.t.)	22.59 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	20 g/cm3
Talilna toplota	31 kJ/mol
Izparilna toplota	378 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	24.7 J/(mol·K)
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 2.890 3.150 3.478 3.875 4.365 4.983
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	−4, −2, −1, 0, +1, +2, +3, +4, +5, +6, +7, +8 (rahlo kisel oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 2.2
Ionizacijske energije	1.: 840 kJ/mol 2.: 1600 kJ/mol
Atomski polmer	empirično: 135 pm
Kovalentni polmer	144±4 pm
Spektralne črte osmija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​heksagonalna gosto zložena (hgz)
Hitrost zvoka tanka palica	4940 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek	5,1 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost	87,6 W/(m⋅K)
Električna upornost	81,2 nΩ⋅m (pri 0 °C)
Magnetna ureditev	paramagnetik[2]
Magnetna susceptibilnost	11×10−6 cm3/mol[2]
Strižni modul	222 GPa
Stisljivostni modul	462 GPa
Poissonovo razmerje	0,25
Mohsova trdota	7,0
Trdota po Vickersu	300 MPa
Trdota po Brinellu	293 MPa
Številka CAS	7440-04-2
Zgodovina
Odkritje in prva izolacija	Smithson Tennant (1803)
Najpomembnejši izotopi osmija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 184Os 0,02% stabilen 185Os sint. 93,6 d ε 185Re 186Os 1,59% 2,0×1015 let α 182W 187Os 1,96% stabilen 188Os 13,24% stabilen 189Os 16,15% stabilen 190Os 26,26% stabilen 191Os sint. 15,4 d β− 191Ir 192Os 40,78% stabilen 193Os sint. 30,11 d β− 193Ir 194Os sint. 6 let β− 194Ir
Kategorija: Osmij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Izjemna gostota osmija je posledica lantanoidne kontrakcije. Uporabljajo ga v nekaterih zlitinah s platino in iridijem. Naravni osmij nastopa kot zlitina v rudi platine; njegov tetroksid so uporabljali za barvanje tkiv in v tehnologiji prstnih odtisov. Osmijeve zlitine uporabljajo za izdelavo konic nalivnih peres, električnih kontaktov in drugih uporabah, kjer je potrebna obstojnost in trdnost.