Mir (vesoljska postaja)

Za druge pomene glej Mir.

Vesoljska postaja Mir (rusko Мир, 'mir' ali 'svet') sodi v tretjo generacijo vesoljskih postaj, saj je bil bazni modul postaje, ki je bil izstreljen 19. februarja 1986, prvikrat opremljen s šestimi spajalnimi mesti. To je omogočilo, da je z naknadno priključitvijo astrofizikalnega modula Kvant 1 leta 1987, modula Kvant 2 z dodatno opremo leta 1989, tehnološkega modula Kristal leta 1990, modula Spekter leta 1995 in modula Priroda leta 1996 v vesolju nastala prva modularna orbitalna postaja. Novembra 1995 je ameriški vesoljski raketoplan Atlantis na postajo Mir priklopil manjši ruski spajalni modul, ki je v letih 1995 do 1998 olajšal združitve ameriških vesoljskih raketoplanov Atlantis, Endeavour in Discovery. Tako je postajo sestavljalo skupno šest večjih in en manjši modul.

Mir (vesoljska postaja)

Znak misije
Znak za mir
Statistika misije
Ime misije	Mir
Klicno ime	Mir
Izstrelitev	19. februar, 1986 21:28:23 UTC Bajkonur, ZSSR
Vrnitev	23. marec, 2001 05:50:00 UTC
Posadka	28 posadk z daljšim bivanjem
Zasedenost	4,594 dni
V orbiti	5,511 dni
Število orbit	89,067
Apogej	393 km
Perigej	385 km
Perioda	89.1 min
Inklinacija	51.6 st.
Prepotovana razdalja	3,638,470,307 km
Orbitalna masa z moduli Spektr, Kristal itd.	124,340 kg
Konfiguracija

Na enak način 16 držav na čelu z ZDA in Rusijo sestavlja Mednarodno vesoljsko postajo (MVP).

Strmoglavljenje

Vesoljska postaja je pred strmoglavljenjem tehtala 137 ton in je človeštvu služila več kot 15 let. Strmoglavili so jo zaradi več razlogov, glavni od njih so bili okvare, pomanjkanje sredstev in nova postaja (MVP).

Potek strmoglavljenja

1. Vesoljska postaja z maso 137 ton je vstopila v gostejše plasti Zemljinega ozračja, zaradi česar je na zunanjosti postaje zagorela izolacijska prevleka.
2. Kmalu zatem sta vročina in ogenj od postaje odtrgala in uničila sončne celice, stolp Sofora ter druge manj vzdržljive dele Mira.
3. Na višini pod 100 km je postaja začela razpadati na večje dele. Najprej so se od baznega modula odtrgali ostali moduli, ki so nato nadaljevali pot proti morju. V Tihi ocean naj bi padlo okrog tisoč kosov s skupno maso nekaj ton.

Zunanje povezave:

• NASA animation of Mir's deorbit.
• Mir Diary
• Site containing detailed diagrams, pictures and background info
• Site contains information on problems aboard Mir
• Shuttle-Mir: Phase 1 Program Joint Report Arhivirano 2011-06-05 na Wayback Machine.
• Soviet Space Stations as Analogs - NASA report
• http://www.russianspaceweb.com/mir.html

• Portal Vesoljski polet