1986

1986 (MCMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo. Organizacija združenih narodov je proglasila 1986 za mednarodno leto miru.

Stoletja:	19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje
Desetletja:	1950.  1960.  1970.  - 1980. -  1990.  2000.  2010.
Leta:	1983 · 1984 · 1985 · 1986 · 1987 · 1988 · 1989
Področja:	Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

Porušen reaktor 4 v jedrski elektrarni v Černobilu po eksploziji.

Dogodki

Eksplozija raketoplana Challenger

• 1. januar – Španija in Portugalska postaneta članici Evropske skupnosti.
• 19. januar – v obtok pride Brain, prvi virus za osebne računalnike.
• 25. januar – uporniki pod vodstvom Yowerija Musevenija prevzamejo nadzor v Ugandi po pet let trajajoči gverilski vojni.
• 28. januar – Nasin raketoplan Challenger 73 sekund po izstrelitvi zaradi tehničnih napak razpade v ozračju, pri čemer umre vseh sedem članov posadke.
• 7. februar – predsednik Haitija Jean-Claude Duvalier zapusti državo po več let trajajočih protestih, s čimer se konča 28-letno obdobje vladavine njegove družine.
• 8. februar – Mateja Svet pribori prvo slovensko žensko zmago v svetovnem pokalu v alpskem smučanju.
• 17. februar – podpisan je Enotni evropski akt, prva večja revizija Rimske pogodbe.
• 19. februar – Sovjetska zveza izstreli v vesolje prvi modul vesoljske postaje Mir.
• 25. februar – filipinski diktator Ferdinand Marcos zapusti državo po 20 letih na oblasti in odide v izgnanstvo.
• 15. april – ameriška vojaška letala bombardirajo cilje v Libiji kot odziv na bombni napad na ameriške vojake v berlinski diskoteki nekaj dni pred tem.
• 17. – 19. april – v Ljubljani poteka 10. kongres Zveze komunistov Slovenije, na katerem je za predsednika izvoljen Milan Kučan.
• 26. april – jedrska nesreča v Černobilu (Ukrajina) zahteva 31 neposrednih žrtev, več tisoč ljudi pa je kasneje izpostavljenih prevelikemu radioaktivnemu sevanju.
• 2. maj – v kanadskem Vancouvru je odprta svetovna razstava Expo '86.
• 31. maj – 29. junij – v Mehiki poteka 13. svetovno prvenstvo v nogometu, naslov prvaka osvoji argentinska reprezentanca.
• 12. junij – južnoafriška vlada razglasi izredne razmere po vsej državi v strahu pred nemiri ob 10. obletnici vstaje v Sowetu.
• 5. – 20. julij – v Moskvi potekajo prve Igre dobre volje.
• 21. avgust – zaradi izpusta ogljikovega dioskida iz jezera Nyos v Kamerunu se zaduši okrog 1800 ljudi v okoliških naseljih.
• 7. september – Desmond Tutu postane prvi temnopolti anglikanski škof v Južni Afriki.
• 8. september – v ZDA je prvič predvajana pogovorna oddaja The Oprah Winfrey Show.
• 10. oktober – močan potres prizadene mesto San Salvador v Salvadorju in zahteva okrog 1500 življenj.
• 27. oktober – v italijanskem mestu Assisi papež Janez Pavel II. zbere predstavnike vseh svetovnih verstev k molitvi za mir, ki se razvije v svetovno gibanje Duh Assisija
• 1. november – zaradi požara v skladišču podjetja Sandoz v Švici steče več ton kemikalij v reko Ren.
• 3. november – afera Iran-Contra: libanonski časopis objavi trditev, da so ZDA skrivoma, kljub embargu, dobavljale orožje Iranu v zameno za izpust talcev.
• 28. november – komisija za svetovno in naravno dediščino pri Unescu vpiše Škocjanske jame v seznam svetovne dediščine.
• 23. december – letalo Rutan Voyager opravi prvi polet okrog sveta brez postanka.

Rojstva

Usain Bolt

• 6. januar – Alex Turner, angleški glasbenik
• 20. marec – Rok Benkovič, slovenski smučarski skakalec
• 23. marec – Andrea Dovizioso, italijanski motociklistični dirkač
• 28. marec – Lady Gaga, ameriška pevka
• 18. april – Maurice Edu, ameriški nogometaš
• 27. april – Dinara Safina, ruska tenisačica
• 6. maj – Goran Dragić, slovenski košarkar
• 16. maj – Megan Fox, ameriška igralka in fotomodel
• 2. junij – Miha Rodman, slovenski igralec
• 3. junij – Rafael Nadal, španski tenisač
• 6. julij – Luigi Di Maio, italijanski politik
• 7. avgust – Valter Birsa, slovenski nogometaš
• 21. avgust – Usain Bolt, jamajški atlet
• 15. oktober – Carlo Janka, švicarski alpski smučar
• 30. oktober – Thomas Morgenstern, avstrijski smučarski skakalec

Smrti

Olof Palme

• 7. januar – Juan Rulfo, mehiški pisatelj in fotograf (* 1917)
• 10. januar – Jaroslav Seifert, češki pisatelj in novinar, nobelovec (* 1901)
• 28. januar – Judith Resnik, ameriška inženirka in astronavtka (* 1949)
• 1. februar – Alva Myrdal, švedska sociologinja in političarka, nobelovka (* 1902)
• 11. februar – Frank Herbert, ameriški pisatelj (* 1920)
• 17. februar – Džidu Krišnamurti, indijski filozof (* 1895)
• 1. marec – Olof Palme, švedski politik (* 1927)
• 13. marec – Eugen Gerstenmaier, nemški evangličanski teolog in poslovnež (* 1906)
• 14. april – Simone de Beauvoir, francoska pisateljica, filozofinja, feministka (*1908)
• 22. april – Mircea Eliade, romunski religiolog, zgodovinar, filozof (* 1907)
• 26. april – Valerij Hodemčuk, sovjetski inženir, prva žrtev černobilske nesreče (* 1951)
• 26. april – Vladimir Šašenok, sovjetski inženir (* 1951)
• 9. maj – Tenzing Norgay, tibetanski šerpa (* 1914)
• 11. maj – Aleksander Akimov, sovjetski inženir (* 1953)
• 13. maj – Vasilij Ignatenko, sovjetski gasilec (* 1961)
• 14. maj – Leonid Toptunov, sovjetski inženir (* 1960)
• 15. maj – Theodore Harold White, ameriški pisatelj (* 1915)
• 31. maj – James Rainwater, ameriški fizik, nobelovec (* 1917)
• 31. maj – Anatolij Sitnikov, sovjetski inženir (* 1940)
• 13. junij – Benny Goodman, ameriški klarinetist (* 1909)
• 13. junij – Valerij Perevozčenko, sovjetski inženir (* 1947)
• 14. junij – Jorge Luis Borges, argentinski pisatelj, pesnik, literarni kritik in prevajalec (* 1899)
• 24. julij – Fritz Albert Lipmann, nemško-ameriški biokemik, nobelovec (* 1899)
• 21. september – Ati Soss, slovenski glasbenik in skladatelj (* 1930)
• 25. september – Nikolaj Nikolajevič Semjonov, ruski fizik in kemik, nobelovec (* 1896)
• 27. september – Cliff Burton, ameriški glasbenik (* 1962)
• 6. oktober – Aleksander Semjonovič Kronrod, ruski matematik, računalnikar in izumitelj (* 1921)
• 11. oktober – Georges Dumézil, francoski filolog in zgodovinar (* 1898)
• 22. oktober – Albert Szent-Györgyi, madžarsko-ameriški biokemik, nobelovec (* 1893)
• 23. oktober – Edward Adelbert Doisy, ameriški biokemik, nobelovec (* 1893)
• 8. november – Vjačeslav Molotov, ruski politik (* 1890)
• 29. december –
  • Harold Macmillan, britanski politik (* 1894)
  • Andrej Arsenjevič Tarkovski, ruski režiser (* 1932)

Nobelove nagrade

• Fizika – Ernst Ruska, Gerd Binnig, Heinrich Rohrer
• Kemija – Yuan T Lee, John C. Polanyi
• Fiziologija ali medicina – Stanley Cohen, Rita Levi-Montalcini
• Književnost – Wole Soyinka
• Mir – Elie Wiesel
• Ekonomija – James Buchanan mlajši