Orlica (pogorje)

Orlica ali Orliško pogorje (Veliki vrh, 701 mnv) je pogorje v Vzhodni Sloveniji, ki je vzhodni del Posavskega hribovja. Poteka v smeri jugozahod–severovzhod, približno od vasi Zgornja Pohanca do trga Kunšperk ob meji s Hrvaško, v skupni dolžini 15 km in širini 3 km.^[1] Po vrhu grebena poteka meja med Občino Brežice na jugu in občinama Kozje in Bistrica ob Sotli na severu. Celotno hribovito območje, za katerega so značilni listnati, pretežno bukovi gozdovi,^[2] je vključeno v Kozjanski park.

Orlica
Orlica (pogled iz vasi Sveti Križ na Hrvaškem; spredaj vas Kapele)
Najvišja točka
Nadm. višina	701 m
Koordinate	46°1′3.87570″N 15°37′0.21230″E
Dimenzije
Dolžina	15 km
Širina	3 km
Geografija
Orlica
Gorovje	Posavsko hribovje

Znamenje sv. Krištofa s planinsko vpisno knjigo na Velikem Špičku (698 m)

Železniški predor Zelenjak prebada okljuk vrha Silovec (507 m) v soteski Zelenjak, po kateri teče Sotla

Na vzhodu je Orlica zaključena z 2 km dolgo sotesko Zelenjak, po kateri teče mejna reka Sotla, glavna hrvaška cesta Klanjec–Kumrovec in opuščena hrvaška železniška proga Savski Marof–Kumrovec, ki pod vznožjem orliškega vrha Silovec (507 m) dvakrat prečka Sotlo, tako da skozi 174,17 m dolg Železniški predor Zelenjak izjemoma poteka po slovenski strani. Sotesko Zelenjak na hrvaški strani tvori Cesargradsko brdo z vrhom Japica (509 m), ki predstavlja naravni podaljšek Orlice.

Poleg Sotle predstavljajo glavne orliške vodotoke še reka Bistrica, ki je pritok Sotle in teče ob severnem vznožju, ter potoki Močnik, Gabernica in Dramlja, ki vsi tečejo proti jugu in se izlivajo v Savo. Večja kraja pod severnim vznožjem sta Podsreda in Bistrica ob Sotli, ki je tudi sedež občine, ter Sromlje, Pišece in Bizeljsko pod južnim vznožjem.

Vrhovi

Vrh	Višina	Opomba
Jugozahodni del
Hrastenik	528
Veliki Trobojnik	653
Mali Trobojnik	599
Veliki vrh	701	najvišji vrh Orlice, s planinsko vpisno knjigo
Veliki Špiček	698	najvišji vrh Občine Brežice, s planinsko vpisno knjigo, 600 metrov pred vrhom stoji lesen bivak Lovske družine Pišece
Velika Vagla	667
Mali Špiček	510
Severozahodni del
Goli vrh	561
Velika Špica	630
Orlica	626	vrh nad gradom Podsreda
Bukovica	432
Denžičev breg	588	med Bukovico in Denžičevem bregom poteka neprehodna soteska Bistrice
Svete gore	527	vrh z znamenitim romarskim središčem
Vzhodni del
Srednji vrh	468
Rožce	619
Vidi vrh	520
Graščinski vrh	466
Kunšperk	597	najvišji vrh Občine Bistrica ob Sotli
Pečina	525
Silovec	507	tik pod vrhom se nahajajo ruševine cerkve sv. Marjete

Vir^[3]

Kulturne znamenitosti

Slika	Znamenitost	Opomba
Klikni za spremembo slike	Grad Podsreda
Klikni za spremembo slike	Grad Kunšperk	danes v razvalinah, nekoč je varoval prehod skozi sotesko Zelenjak, podobno kot Grad Cesargrad na Cesargradskem brdu na hrvaški strani
Klikni za spremembo slike	Grad Pišece	spomenik državnega pomena
Klikni za spremembo slike	Grad Bizeljsko	spomenik državnega pomena
Klikni za spremembo slike	Svete gore (527 m)	vrh z romarskim središčem s cerkvijo Marijinega rojstva in štirimi kapelami, nekdaj poznoantična rimska utrdba
Klikni za spremembo slike	Cerkev sv. Jedrti, Pavlova vas	podružnična cerkev Župnije Pišece
Klikni za spremembo slike	Cerkev sv. Ožbolta, Pečice	podružnična cerkev Župnije Podsreda
Klikni za spremembo slike	Cerkev sv. Marjete, Kunšperk	danes v razvalinah, nekdaj podružnična cerkev Župnije Sveti Peter pod Svetimi gorami
Klikni za spremembo slike	Veliki vrh (701 m)	sondirana rimska utrdba, danes se na vrhu nahaja spomenik slovenskemu tolarju, postavljen leta 2006