Perzej Makedonski

Perzej (grško starogrško Περσεύς, Perseus) je bil zadnji kralj (Basieus) Makedonskega kraljestva, ustanovljenega po smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št., * okoli 212 pr. n. št., Pella, Makedonsko kraljestvo, † 166 pr. n. št., Alba Fucens, Italija.

Perzej Makedonski starogrško Περσέως της Μακεδονίας
Tetradrahma Perzeja Makedonskega; Britanski muzej, London
Makedonski kralj
Vladanje	179-168 pr. n. št.
Predhodnik	Filip V.
Naslednik	Rimska republika
Rojstvo	cca. 212 pr. n. št. Pela
Smrt	166 pr. n. št. Alba Fucens[d]
Zakonec	Laodika V.
Potomci	Aleksander
Grško	starogrško Περσέως της Μακεδονίας, Perséos tis Makedonías
Rodbina	Antigonidska dinastija
Oče	Filip V.
Mati	Polikratija Argoška
Poklic	vojaško osebje

Po Perzejevem porazu v bitki pri Pidni 22. junija 168 pr. n. št. je njegovo kraljestvo propadlo in Makedonija je prišla pod rimsko oblast.

Mladost

Perzej je bil sin kralja Filipa V. Makedonskega in priležnice, morda Polikratije Argoške. ^[1] Mati se je zato bala, da bo makedonski prestol nasledil Filipov zakonski sin in Perzejev mlajši polbrat Demetrij, ne nazadnje tudi zaradi vmešavanja Rimljanov, ki so svojega nekdanjega talca imeli za pravega prijatelja. Perzej je s spletkami očeta prepričal, da je Demetrij izdajalec in oče ga je dal usmrtiti.

Vladanje

Leta 179 pr. n. št. je Filip V. Makedonski umrl in Perzej je nasledil njegov prestol. Četudi se z vpletenostjo v Demetrijevo usmrtitev ni prikupil Rimljanom, je bilo eno od njegovih prvih dejanj po prihodu na prestol obnovitev sporazuma z Rimsko republiko. Drugi Perzejevi ukrepi - vmešavanje v notranje zadeve svojih sosedov, izgon rimskega zaveznika Abrupolisa z njegovih ozemelj v Trakiji, oborožen obisk Delfov, izogibanje rimskim veleposlanikom v Makedoniji in njegova dinastična poroka so povzročale zaskrbljenost rimskega Senata.

Kovanec Perzeja Makedonskega z napisom starogrško ΒΑΣΙΛΕΩΣ ΠΕΡΣΕΩΣ (Kralj Perzej)

Državi sta se zato kmalu zapletli v tretjo makedonsko vojno, ki je trajala od leta 171 do 168 pr. n. št. Čeprav je imel Perzej na začetku vojne nekaj uspehov, se je vojna končala z njegovim popolnim porazom v bitki pri Pidni in vdajo rimskemu generalu Luciju Emiliju Pavlu. Perzeja, polbrata Filipa in sina Aleksandra so Rimljani kot ujetnike odpeljali v Rim.^[2] Blaise Pascal v svoji Pensées (Lafuma 15) méni, da so Perzeju zamerili, ker (po porazu pri Pidni) ni naredil samomora. Antigonidsko Makedonsko kraljestvo je razpadlo. Rimljani so na njegovem ozemlju ustanovili štirimi od Rima odvisne republike. Rimsko oblast je za približno eno leto prekinil Andrisk Makedonski, vendar je bil leta 148 pr. n. št. poražen. Po zatrtju njegovega upora so bile leta 146 pr. n. št. vse štiri republike ukinjene in združene v rimsko provinco Makedonijo.

Družina

Perzej se je leta 178 pr. n. št. poročil z Laodiko V., hčerko Selevka IV. Sirijskega. Eden od njunih sinov, Aleksander, je bil ob očetovem porazu še otrok. Po triumfu Emilija Pavla leta 167 pr. n. št. je bil skupaj z očetom interniran v Albi Fucens. Postal je spreten obdelovalec kovin, se naučil latinščine in postal javni notar.^[3][4][5]